in albis tujka latinsko agg. relig.
domenica in albis prva povelikonočna nedelja
settimana in albis veliki teden
Zadetki iskanja
- jéd (-í) f
1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto
2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente - klápa2 (-e) f film. ciac:
žarg. padla je prva klapa sono iniziate le riprese (di un film), è partito il primo ciac - léga1 (-e) f
1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
centralna lega trga posizione centrale della piazza
dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
geol. lega sloja giacitura di uno strato
sončna lega posizione solatia, esposta al sole
zavetrna lega posizione riparata
višja lega (posizione) in alto
lega zgradbe esposizione di un edificio
2. trave portante, calastra; grad.
kapna lega trave di banchina
slemenska lega trave di colmo
vmesna lega trave del soffitto
3. muz. posizione, registro:
nizka, visoka lega registro alto, basso
altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
(položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
prva, sedma lega posizione prima, settima
4. star. strato
5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
strojn. mrtva lega punto morto
fiz. ravnovesna lega equilibrio
stabilna lega equilibrio stabile
navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
geogr. lega gora orografia
astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto - lésti (lézem) imperf.
1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero
2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna
3. scorrere, colare (sudore, lacrime)
4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi
5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre
6. cascare
7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo
8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti
9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro - líga (-e) f
1. (organizacija, društvo) lega:
polit. Severna liga Lega Nord
2. šport. divisione, serie;
prva liga serie A
zadnje kolo košarkarske lige ultima giornata del campionato di serie A di pallacanestro - línija (-e) f
1. (črta, tudi ekst. ) linea:
ravna, pretrgana linija linea retta, spezzata
2. (redna povezava, proga) linea:
letalska linija Ljubljana—Dunaj linea aerea Lubiana—Vienna
3. (sistem vodov in oprema za prenos informacij) linea:
kabelska (podzemna) linija linea sotterranea
nadzemna linija linea aerea
telefonska, telegrafska linija linea telefonica, telegrafica
medkrajevna, mednarodna linija linea interurbana, internazionale
ostanite na liniji! rimanga in linea!
4. teh. linea:
proizvodna linija linea di produzione
5. voj. linea:
prva linija, obrambna linija prima linea, linea di difesa
6. (oblika, podoba, videz, kontura, postava) linea; sagoma; silhouette:
elegantna linija avtomobila la linea elegante dell'auto
klasične linije kostima un tailleur di linea classica
vitka linija linea snella
linija nosu linea del naso
7. (usmeritev) linea:
idejna, politična, strankarska linija linea ideologica, politica, di partito
8. (potomstvo v zaporednih generacijah) linea:
moška linija linea maschile
ravna, stranska linija linea diretta, collaterale
po materini liniji in linea materna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premagati koga na vsej liniji sconfiggere, battere uno su tutta la linea
narediti kaj po liniji najmanjšega odpora fare qcs. col minimo sforzo possibile
v skrajni liniji in ultima analisi
šport. igrati na liniji giocare sulla linea di fondo
šah. linea; vet. linea;
obl. A, H linija linea svasata, piatta
jur. demarkacijska linija linea di demarcazione
navt. tovorna linija linea di bordo libero, di carico - mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - manovēlla f
1. ročica; vzvod:
è stato dato il primo giro di manovella film pren. padla je prva klapa, začelo se je snemanje filma
2. strojn. kolenasta gred - metà f
1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico
2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res - mísel (-sli) f
1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema - nōtte f
1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše
2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti
3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina
4. pren. slepota - oséba (-e) f
1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite
2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi
3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona
4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato - piuma
A) f
1. pero; ekst. pren. krilo, perut:
leggero come una piuma lahek kot pero
le piume del desiderio krila poželenja
2. puh:
ha messo le prime piume zrasla mu je prva brada
B) agg. invar. šport
peso piuma peresna kategorija
C) m invar. šport peresna kategorija - poíti (-ídem) perf. finire, mancare, venir meno, esaurirsi, essere esaurito:
zaloge hrane bodo kmalu pošle le scorte di viveri stanno per esaurirsi
nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je potrpežljivost pošla per un po' lo stette a sentire, poi gli venne meno la pazienza
prva izdaja knjige je pošla la prima edizione del libro (si) è esaurita - pomóč (-í) f
1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
pohiteti na pomoč correre in aiuto
biti v pomoč essere di aiuto
nuditi pomoč porgere aiuto
odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso
2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
denarna pomoč sussidio
moralna pomoč aiuto, appoggio morale
pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
zimska pomoč soccorso invernale
voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi
3. med.
prva pomoč pronto soccorso
medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza
4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tu ni pomoči niente da fare
druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
pravna pomoč assistenza legale
kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
PREGOVORI:
komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato - principe
A) m (f -essa)
1. knez, vladar (tudi ekst.)
2. princ:
principe consorte princ soprog
principe della chiesa cerkveni knez, kardinal
principe ereditario prestolonaslednik
principe azzurro princ iz sanj
3. prvi, najodličnejši:
il principe degli apostoli Sv. Peter
principe del foro veliki odvetnik
B) agg.
edizione principe prva izdaja (zlasti izdaja iz 15.-16. stoletja) - pronto
A) agg.
1. pripravljen
2. hiter, nagel; takojšen; živ, živahen:
cemento a pronta presa hitrovezni cement
effetto pronto takojšen učinek
pronto soccorso med. prva pomoč
ingegno pronto živahen um
pagare a pronta cassa plačati takoj (ob prejetju blaga)
3. nagnjen:
essere pronto all'ira biti nagle jeze
B) inter.
1. ptt halo
2.
pronti pl. šport pripravljeni - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - quattordici agg.; m, f štirinajst:
una fanciulla di quattordici anni štirinajstletna deklica
le quattordici štirinajst (ura)
nel '14 scoppiò la prima guerra mondiale štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna