Franja

Zadetki iskanja

  • disinquinare v. tr. (pres. disinquino) odpraviti onesnaženost, očistiti (onesnaženo):
    disinquinare le acque očistiti onesnažene vode
  • spicciare

    A) v. tr. (pres. spiccio)

    1. hitro opraviti, opravljati (zadevo)

    2. naglo odpraviti

    3. toskansko izprazniti (sobo)

    4. menjati za drobiž

    B) v. intr. privreti (tekočina)

    C) ➞ spicciarsi v. rifl. (pres. mi spiccio) pohiteti, podvizati se
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • dislivēllo m

    1. višinska razlika, razlika v višini

    2. pren. razlika:
    colmare il dislivello di natura tecnologica zapolniti, odpraviti tehnološko razliko
  • ekspedícija (-e) f

    1. (odprava) spedizione:
    odpraviti se na ekspedicijo partecipare a una spedizione

    2. componenti della spedizione, partecipanti alla spedizione, membri della spedizione

    3. voj. spedizione:
    kazenska ekspedicija spedizione punitiva

    4. (odpošiljanje, odprava) spedizione, invio

    5. ufficio di spedizione
  • glasóven (-vna -o) adj. vocale, della voce; lingv. fonetico:
    odpraviti glasovne motnje eliminare i disturbi vocali
    pevec z zavidljivim glasovnim obsegom cantante con un'invidiabile estensione della voce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. glasovne figure figure foniche, fonosimboliche
    muz. glasovna modulacija inflessione (della voce)
    med. glasovna motnja disfonia
    lingv. glasovni predložek protesi
  • náglo adv.

    1. rapidamente, velocemente

    2. presto, sollecitamente; sbrigativamente:
    naglo, naglo, da ne bo prepozno presto, presto se no sarà troppo tardi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naglo oditi filare
    naglo odpraviti spicciare
    naglo se podati precipitarsi
    naglo si slediti incalzare
  • nesporazúm (-a) m

    1. disaccordo

    2. malinteso, equivoco; (zmota) errore; qui pro quo; pren. ombra:
    odpraviti nesporazume dissipare le ombre

    3. contrasto, dissidio, screzio
  • odprávljati (-am) imperf. glej odpraviti | odpravljati
  • odvèčen (-čna -o)

    A) adj. eccessivo, superfluo, non necessario, (di) troppo:
    odločiti se brez odvečnega razmišljanja decidere senza pensarci troppo
    znebiti se odvečnih kilogramov liberarsi del peso superfluo, di chilogrammi di troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odvečna beseda riempitivo
    odvečne stvari superfluità
    ekst. odvečni (moteči)
    dodatek superfetazione
    odvečni škart sfrido
    pren. odvečno okrasje fronde

    B) odvèčno (-ega) n il superfluo:
    odpraviti odvečno eliminare il superfluo
  • ombra

    A) f

    1. senca; ekst. mrak, tema:
    all'ombra v senci
    mezz'ombra polmrak
    nell'ombra pren. skrivaj
    restare nell'ombra pren. ostati v senci
    lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
    trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
    aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
    seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
    contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

    2. ekst. sled, madež:
    caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
    spaghetti all'ombra špageti v omaki

    3. duh:
    il regno delle ombre onstranstvo

    4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
    dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
    essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
    in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
    senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

    5. ekst. zavetje:
    all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

    6. pren. nejasnost, nesporazum:
    dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
    fare ombra a qcn. biti komu v napoto
    prendere ombra vznevoljiti se

    7. severnoital. kozarec vina

    B) agg. invar.

    1.
    bandiera ombra navt. lažna zastava
    governo ombra vlada v senci

    2. obrt
    punto ombra senčni vbod
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • prepír (-a) m baruffa, alterco, contrasto, diverbio, bisticcio, litigio, questione, rissa, zuffa; knjiž. bagarre, querelle; lite:
    prepir nastane si viene a un alterco, a contesa, a contrasto; nasce, si accende una disputa
    hrup, prepir in pretep chiasso, litigio e zuffa
    pren. filozofski, strankarski prepiri dispute, querelle filosofiche, di partito
    družinski prepiri questioni familiari
    odpraviti, poravnati prepir appianare, comporre una lite, una controversia
    vedno išče prepir è un tipo litigioso
    PREGOVORI:
    boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru molto mi piace poco e in pace; meglio mangiar carote in pace che molta pietanza in disunione
  • supērfluo

    A) agg. odvečen; nepotreben

    B) m (le sing.) odvečno; nepotrebno:
    eliminare il superfluo odpraviti odvečno
    fare a meno del superfluo shajati brez nepotrebnih stvari, odpovedati se nepotrebnemu
  • tabula rasa tujka latinsko f invar. tabula rasa, nepopisana tablica:
    fare tabula rasa pren. popolnoma odpraviti, odstraniti
  • tôvor (-óra) m

    1. carico:
    odpraviti, prevzeti tovor spedire, prendere in consegna un carico
    razsuti tovor carico sfuso
    koristen tovor carico utile

    2. carico, soma; ekst. traino:
    sedlo za tovor basto da soma