Franja

Zadetki iskanja

  • scappellare

    A) v. tr. (pres. scappēllo) sneti klobuk:
    scappellare un fungo sneti gobi klobuk

    B) ➞ scappellarsi v. rifl. (pres. mi scappēllo) sneti si klobuk; odkriti se
  • smarcarsi v. rifl. (pres. mi smarco) šport odkriti se, osvoboditi se nasprotnikovga pokrivanja (pri nogometu)
  • altarino m

    1. pomanjš. od ➞ altare oltarček

    2.
    scoprire gli altarini šalj. odkriti, razkriti skrivnosti ali pregrehe nekoga
  • batteria f

    1. voj. baterija, topniška enota:
    batteria costiera, contraerea obalna, protiletalska baterija
    scoprire le proprie batterie pren. odkriti svoje namene

    2.
    batteria di test šol. testna baterija
    batteria da cucina kuhinjska baterija
    caricare la batteria dell'automobile napolniti avtomobilski akumulator
    batteria anodica anodna baterija

    3. glasba tolkala, bobni

    4. zool. baterija kletk (za gojenje perutnine)

    5. bilo (pri uri)

    6. šport kvalifikacije, predfinalno tekmovanje
  • berretta f

    1. čepica:
    berretta da notte nočna čepica
    berretta da prete, prelatizia črni biret, kardinalski biret
    far di berretta pog. odkriti se, sneti čepico v znak spoštovanja

    2. bot.
    berretta da prete kozji presnec (Evonymus europaea)
  • berretto m čepica, kapa; baretka:
    berretto basco baskovska čepica
    berretto goliardico študentovska čepica
    berretto frigio frigijska čepica
    levarsi il berretto pren. odkriti se
  • buffo2

    A) agg.

    1. smešen; burkast

    2. komičen, šaljiv:
    opera buffa opera buffa

    B) m

    1. gled. pevec komičnih vlog

    2. smešno, smešna stvar:
    il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
    scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja
  • carta f

    1. papir:
    carta da lettere pisemski papir
    carta bollata kolkovani papir
    carta pergamena oljnati papir
    carta asciugante, assorbente pivnik
    carta carbone karbon papir
    carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

    2. list (pisan, tiskan):
    le sacre Carte sveto pismo
    carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
    carte valori vrednostni papirji
    carta geografica zemljevid; jedilnik:
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    carta da parati tapetni papir, tapeta

    3. listina:
    la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

    4. listina, dokument:
    carta d'identità osebna izkaznica
    carta annonaria živilska karta, živilski boni
    fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
    avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
    far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
    dar carta bianca pren. dati komu proste roke

    5.
    carte da gioco igre igralne karte
    carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
    fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
    avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto
  • collegamento m

    1. zveza:
    collegamento via radio radijska zveza
    scoprire il collegamento tra due fatti pren. odkriti medsebojno zvezo dveh dogodkov

    2. voj.
    ufficiale di collegamento oficir za zvezo

    3. elektr. vezava:
    collegamento parallelo vzporedna vezava
    collegamento a stella zvezdna vezava
    collegamento a terra ozemljitev
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • giōco, giuōco m (pl. -chi)

    1. igra, igranje:
    giochi da bambini otroške igre
    giochi di società družabne igre
    giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
    gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
    gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

    2. igrača:
    stanza piena di giochi polna soba igrač

    3. šport igra:
    gioco del calcio nogomet
    campo da gioco igrišče
    gioco individuale individualna igra
    gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

    4. pl.
    giochi olimpici olimpijske igre
    giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

    5. igra (za razvedrilo, zabavo):
    giochi di carte igre s kartami
    gioco del lotto loterijska igra, loterija
    casa da gioco igralnica
    perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
    essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
    gioco d'azzardo hazardna igra
    mettere in gioco tvegati
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
    fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
    conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
    stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

    6. vloga, vložek, stava:
    raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

    7. karte (enega igralca):
    non avere gioco imeti zelo slabe karte
    avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
    scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

    8. serija, garnitura, komplet:
    un gioco di bicchieri komplet kozarcev

    9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
    il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
    alla fine del gioco na koncu
    entrare nel gioco stopiti v igro

    10. šala, potegavščina:
    per gioco za šalo
    fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
    essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

    11. tehn. hod, gib; toleranca:
    il gioco dello stantuffo hod bata

    12. pren. igra, delovanje:
    il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
    il gioco della luce igra svetlobe
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
    il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
  • inventare v. tr. (pres. invēnto)

    1. iznajti; izumiti, izumljati:
    inventare l'ombrello šalj. iznajti smodnik, odkriti Ameriko

    2. izmisliti, zmišljevati si:
    inventarne di tutti i colori zmišljevati si nemogoče stvari
    inventare qcs. di sana pianta pren. iz trte izviti
  • kárta2 (-e) f

    1. carta (da gioco):
    igrati (na) karte giocare a carte
    izigrati karto giocare una carta
    kupiti karto comprare una carta
    mešati karte mescolare, fare le carte
    metati karte (kvartati) giocare a carte
    položiti karte na mizo calare le carte, mettere le carte in tavola
    razdeliti karte distribuire le carte
    dobre karte carte buone
    italijanske, francoske karte carte italiane, francesi
    igralna karta carta da gioco
    močna karta onore
    tarok karte carte dei tarocchi
    kup kart mazzo di carte

    2. pren. (učinkovito sredstvo za uspeh) carta:
    igrati zadnjo karto giocare l'ultima carta
    igrati, staviti na napačno karto puntare su una carta perdente
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. odkriti karte mettere le carte in tavola
    pren. hišica iz kart castello di carte
  • levare

    A) v. tr. (pres. lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
    levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
    levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

    2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
    levare un divieto odpraviti prepoved
    levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
    levare un dente izdreti zob
    levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
    levare la fame, la sete nasititi, odžejati
    levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
    levarsi una voglia zadostiti želji
    levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
    levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
    levarsi il cappello odkriti se
    levare la seduta zaključiti sejo
    levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

    B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se:
    levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

    2. vstati, vstajati

    3. oditi, odhajati; pobrati se:
    levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

    4. vziti, vzhajati

    C) m knjižno vzhod:
    il levare del sole sončni vzhod
  • ljubézen (-zni) f

    1. amore:
    ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
    izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
    čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
    čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
    petošolska ljubezen primo amore
    ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
    lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

    2. amore, affetto:
    bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
    domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
    ljubezen do živali amore per gli animali

    3. ljubezen do amore di, passione per:
    ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
    ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

    4. (dobri odnosi) amore:
    ljubezen do bližnjega amore del prossimo
    evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
    evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
    rel. ljubezen do Boga amore di Dio
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
    PREGOVORI:
    ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    ljubezen je slepa l'amore è cieco
    stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
    sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • nahajalíšče (-a) n

    1. mont. giacimento:
    najti, odkriti nahajališče scoprire un giacimento
    nahajališča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, di petrolio, di gas
    rudno nahajališče miniera

    2. arheol. sito di ritrovamento

    3. luogo di crescita
  • odkrívati (-am) imperf. glej odkriti | odkrivati
  • palese agg. odkrit, očiten, jasen:
    essere in palese contraddizione biti si v očitnem protislovju
    rendere palese odkriti
  • plást (-í) f

    1. strato (tudi geol., petr., tekst. ); falda; filone:
    freatska plast falda freatica
    plast prahu uno strato di polvere
    nasuti plast peska spargere uno strato di sabbia
    odkriti bogato plast premoga scoprire un grosso strato di carbon fossile
    jurske plasti strati giurassici

    2. ceto, classe (sociale), strato (sociale):
    delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva il ceto operaio, contadino, borghese della popolazione
    vladajoča plast v družbi il ceto dominante della società, la classe dominante

    3. nareč. mucchio:
    plast sena un mucchio di fieno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gozd. grmovna plast strato cespuglioso
    meteor. inverzna temperaturna plast strato di inversione termica
    grad. nosilna plast strato portante
    agr. orna plast strato arabile
    plast oblakov strato di nubi
    talna plast strato di fondo
    avt. tesnilna plast strato di guarnizione
    biol., bot. zarodna plast endoderma