Franja

Zadetki iskanja

  • filare1

    A) v. tr. (pres. filo)

    1. presti:
    filare grosso pren. na veliko zapravljati
    al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

    2. pren. puščati, da curlja; curljati:
    la botte fila il vino iz soda curlja vino
    filare un suono glasba podaljšati glas

    3.
    filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

    B) v. intr.

    1. curljati:
    l'olio fila olje curlja
    la candela fila sveča se kadi
    filare di paura pren. na smrt se bati

    2. pren. teči:
    discorso che fila tekoče, jasne besede

    3. presti (mačka)

    4. pren. teči, drveti:
    la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

    5. naglo oditi, pobegniti:
    fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
    filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
    far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

    6. šalj. ljubimkati
  • scappare v. intr. (pres. scappo)

    1. uiti, uhajati; pobegniti:
    scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
    di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

    2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
    scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
    scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
    scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
    a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

    3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
    scappare di mente uiti z glave
    mi scappa la pipì tišči me lulat
    scappare da ridere siliti na smeh
    lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
    mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
    qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

    4. pren.
    scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
  • spoderare

    A) v. tr. (pres. spodero) odvzeti zemljo (kmetu)

    B) v. intr. oditi s posestva
  • asso m

    1. as:
    avere l'asso nella manica pren. imeti odlične možnosti za uspeh, imeti v rokah močen adut
    lasciare, piantare qcn. in asso pren. pustiti koga na cedilu, nepričakovano oditi

    2. pren. as:
    gli assi del volante avtomobilski asi
  • bagaglio m (pl. -gli)

    1. prtljaga:
    bagaglio presso, bagaglio appresso železn. potniška, osebna prtljaga
    bagaglio a mano ročna prtljaga
    deposito bagagli garderoba
    spedire a bagaglio poslati s prtljažnim vagonom

    2. pren. izobrazba, izkušnje:
    bagaglio di nozioni tecniche tehnično znanje
    bagaglio culturale razgledanost
    bagaglio di ricordi spomini

    3. voj. prtljaga, pratež:
    andarsene, partire con armi e bagagli pren. oditi z vsem kar imaš
  • baule m

    1. kovček:
    fare, disfare il baule pripraviti, sprazniti kovček
    fare i bauli pren. oditi
    viaggiare come i bauli pren. potovati, ne da bi kaj videli

    2. avto prtljažnik
  • besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
    mile, prijazne besedice parolette gentili
    ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
    niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
    niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
    niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
    oditi brez besedice andarsene alla chetichella
    ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
    niti besedice več! zitto, non una parola di più!
    nikomur niti besedice! acqua in bocca!
  • braníti (-im)

    A) imperf.

    1. (odvračati napad) difendere:
    braniti z orožjem difendere con le armi
    braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

    2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
    braniti meje države difendere i confini dello Stato
    braniti čast difendere, proteggere l'onore

    3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
    nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

    4. jur. (zagovarjati) difendere:
    obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

    5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
    braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
    šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
    šport. braniti vrata difendere la porta

    B) braníti se (-im se) imperf. refl.

    1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
    braniti se časti rifiutare gli onori

    2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
    braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
  • brez prep.

    1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
    biti brez dela essere senza lavoro
    izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
    pog. čaj brez tè liscio
    brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
    pren. brez števila ljudi moltissima gente
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
    ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
    oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

    3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
    brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

    4. (za izvzemanje) senza:
    bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

    5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
    brez cvetnih listov apetalo
    brez dlak glabro
    gost. brez (dodatkov) liscio
    brez državljanstva apolide
    pren. brez osebnosti amorfo, anodino
    brez osnove inconsistente
    brez para scompagnato, spaiato
    brez perja implume
    brez pomoči inerme
    brez prebite pare squattrinato
    brez predsodkov disinibito, spregiudicato
    brez premoženja nullatenente
    brez primere incomparabile, ineguagliabile
    brez repa in glave scombinato; a casaccio
    knjiž. brez šiva inconsutile
    brez teka inappetente
    brez volje passivo
    brez vonja inodoro
    brez glasu afono
    brez glave acefalo
    brez kofeina decaffeinato
    avt. brez koles sgommato
    gastr. brez kosti disossato
    brez krvi esangue
    med. brez vročine sfebbrato, apiretico
    brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
    ('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
    brez krivde incolpabilmente
    brez mere immoderatamente
    brez odlašanja prontamente
    brez razlike indifferentemente, indistintamente
    brez skrbi, strahu tranquillamente
    brez sramu svergognatamente
    brez vednosti all'insaputa
    brez volje passivamente
    brez vodstva allo sbando
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • chetichēlla
    alla chetichella avv. skrivaj, potihoma:
    andarsene alla chetichella neopaženo oditi
    svignarsela alla chetichella skrivaj jo popihati
    fare qcs. alla chetichella kaj narediti potihoma
  • dio

    A) m

    1. relig.
    Dio (samo sing.) Bog:
    credere in Dio verovati v Boga
    Madre di Dio Mati božja
    la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
    bene di Dio pren. obilje
    castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
    grazie a Dio hvala bogu!
    come è vero Dio Bog mi je priča
    Dio sa quando bogve kdaj, morda
    andarsene con Dio oditi
    viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
    lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
    Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
    come Dio volle končno, vendarle
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

    2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
    gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

    3. ekst. bog:
    canta come un dio poje božansko
    il denaro è il suo dio denar je njegov bog
    PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

    B) inter. bog!:
    Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
    Dio buono!, sant'Iddio! o bog!
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • fagōtto1 m

    1. cula, sveženj:
    far fagotto pren. povezati culo, pobrati šila in kopita, oditi; umreti

    2. pren. neroda
  • fardēllo m

    1. sveženj, zavoj, cula:
    far fardello pren. povezati culo, oditi

    2. pren. breme
  • fatto2 m

    1. dejanje; dejstvo:
    un fatto strano nekaj čudnega
    fatto d'arme oborožen spopad
    fatto di sangue umor; krvav zločin
    mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
    cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
    passare a vie di fatto stepsti se
    i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
    in fatto di glede, kar zadeva

    2. dogodek, slučaj:
    raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
    il fatto sta, il fatto è che v resnici

    3. stvar, zadeva, slučaj:
    badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
    andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
    impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
    sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
    dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje

    4. (v pleonastični rabi)
    il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel
  • francese

    A) agg. francoski:
    nasino alla francese prifrknjen nosek
    mal francese francoska bolezen, sifilis
    andarsene alla francese oditi po francosko

    B)

    1. m, f Francoz, Francozinja

    2. m jezik francoščina
  • francósko adv. francese, in francese, alla francese:
    govoriti francosko parlare (in) francese
    oditi po francosko andarsene alla francese
  • incōmodo2 m

    1. sitnost, neprijetnost, nadlega, napota:
    recare incomodo a qcn., essere d'incomodo a qcn. biti komu v nadlego
    togliere, levare l'incomodo oditi
    fare il, da terzo incomodo pren. držati svečo, svetiti parčku

    2. povračilo:
    quant'è il Suo incomodo? koliko dolgujem?

    3. (acciacco) tegoba, nadloga
  • inglese

    A) agg.

    1. geogr. angleški:
    all'inglese po angleško
    giardino all'inglese angleški park
    gabinetto all'inglese angleško stranišče, WC
    riso all'inglese kulin. kuhani riž
    andarsene all'inglese popihati jo, oditi po francosko

    2.
    chiave inglese strojn. angleški ključ
    punto inglese obrt angleški šiv, vbod
    sale inglese farm. angleška sol
    zuppa inglese kulin. biskvit v kremi

    B) m, f geogr. Anglež, Angležinja:
    fare l'inglese delati se Angleža, delati se nevednega

    C) m jezik angleščina