filare1
A) v. tr. (pres. filo)
1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih
2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas
3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko
B) v. intr.
1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati
2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede
3. presti (mačka)
4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje
5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih
6. šalj. ljubimkati
Zadetki iskanja
- scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti - spoderare
A) v. tr. (pres. spodero) odvzeti zemljo (kmetu)
B) v. intr. oditi s posestva - asso m
1. as:
avere l'asso nella manica pren. imeti odlične možnosti za uspeh, imeti v rokah močen adut
lasciare, piantare qcn. in asso pren. pustiti koga na cedilu, nepričakovano oditi
2. pren. as:
gli assi del volante avtomobilski asi - bagaglio m (pl. -gli)
1. prtljaga:
bagaglio presso, bagaglio appresso železn. potniška, osebna prtljaga
bagaglio a mano ročna prtljaga
deposito bagagli garderoba
spedire a bagaglio poslati s prtljažnim vagonom
2. pren. izobrazba, izkušnje:
bagaglio di nozioni tecniche tehnično znanje
bagaglio culturale razgledanost
bagaglio di ricordi spomini
3. voj. prtljaga, pratež:
andarsene, partire con armi e bagagli pren. oditi z vsem kar imaš - baule m
1. kovček:
fare, disfare il baule pripraviti, sprazniti kovček
fare i bauli pren. oditi
viaggiare come i bauli pren. potovati, ne da bi kaj videli
2. avto prtljažnik - besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
mile, prijazne besedice parolette gentili
ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
oditi brez besedice andarsene alla chetichella
ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
niti besedice več! zitto, non una parola di più!
nikomur niti besedice! acqua in bocca! - braníti (-im)
A) imperf.
1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza
2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore
3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene
4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero
5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta
B) braníti se (-im se) imperf. refl.
1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori
2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze - brez prep.
1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno
3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio
4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti
5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - chetichēlla
alla chetichella avv. skrivaj, potihoma:
andarsene alla chetichella neopaženo oditi
svignarsela alla chetichella skrivaj jo popihati
fare qcs. alla chetichella kaj narediti potihoma - dio
A) m
1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!
2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije
3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog! - dólg (-a -o) adj.
1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica
2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni
3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura - fagōtto1 m
1. cula, sveženj:
far fagotto pren. povezati culo, pobrati šila in kopita, oditi; umreti
2. pren. neroda - fardēllo m
1. sveženj, zavoj, cula:
far fardello pren. povezati culo, oditi
2. pren. breme - fatto2 m
1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva
2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici
3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje
4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel - francese
A) agg. francoski:
nasino alla francese prifrknjen nosek
mal francese francoska bolezen, sifilis
andarsene alla francese oditi po francosko
B)
1. m, f Francoz, Francozinja
2. m jezik francoščina - francósko adv. francese, in francese, alla francese:
govoriti francosko parlare (in) francese
oditi po francosko andarsene alla francese - incōmodo2 m
1. sitnost, neprijetnost, nadlega, napota:
recare incomodo a qcn., essere d'incomodo a qcn. biti komu v nadlego
togliere, levare l'incomodo oditi
fare il, da terzo incomodo pren. držati svečo, svetiti parčku
2. povračilo:
quant'è il Suo incomodo? koliko dolgujem?
3. (acciacco) tegoba, nadloga - inglese
A) agg.
1. geogr. angleški:
all'inglese po angleško
giardino all'inglese angleški park
gabinetto all'inglese angleško stranišče, WC
riso all'inglese kulin. kuhani riž
andarsene all'inglese popihati jo, oditi po francosko
2.
chiave inglese strojn. angleški ključ
punto inglese obrt angleški šiv, vbod
sale inglese farm. angleška sol
zuppa inglese kulin. biskvit v kremi
B) m, f geogr. Anglež, Angležinja:
fare l'inglese delati se Angleža, delati se nevednega
C) m jezik angleščina