monōlogo m (pl. -ghi)
1. gled. monolog:
monologo interiore lit. notranji monolog
2. ekst. samogovor
Zadetki iskanja
- navòj (-ôja) m
1. teh. filetto, filettatura, impanatura:
notranji, zunanji navoj filettatura interna, esterna
metrski, cevni navoj filettatura metrica, Whitwork
globina, korak, premer navoja altezza, passo, diametro del filetto
2. avvolgimento, gomitolo; incannatura - orgán (-a) m
1. anat., zool., bot. organo:
govorni organi organi della favella, della parola
slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
spolni organi genitali
gibalni organi organi della locomozione
bot. vegetativni organi organi vegetativi
2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
preiskovalni organ organo investigativo
upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
pravosodni organi (sodstvo) magistratura
3. časn. (glasilo) organo:
Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. cevasti organi organi tubulari
notranji organi organi interni
zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
biol. krvotvorni organi organi emopoietici - pace f
1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba
2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi
3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!
4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost
5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti - posnétek (-tka) m
1. imitazione, copia:
dober posnetek usnja una buona imitazione della pelle
pren. sin je veren posnetek svojega očeta il figlio è il padre sputato
2. fot. fotografia, foto; film. ripresa, filmato:
barvni, črno-beli posnetek foto a colori, in bianco e nero; filmato a colori, in bianco e nero
skupinski posnetek foto di gruppo
trenutni posnetek (fotografia) istantanea
notranji, zunanji posnetki riprese interne, esterne
neoster posnetek foto sfocata
oster posnetek foto a fuoco
posnetek v protisvetlobi foto controluce
med. rentgenski posnetek radiografia
3. rad. registrazione:
posnetek na magnetoskopskem traku registrazione su nastro magnetico - samogóvor (-a) m monologo, soliloquio; lit.
notranji samogovor monologo interiore - svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo - transpórt (-a) m
1. trasporto:
transport blaga, potnikov trasporto di merci, di passeggeri
letaski, pomorski, železniški transport trasporto aereo, marittimo, ferroviario
mednarodni, notranji transport trasporto internazionale, nazionale
podjetje za transport società, ditta di trasporti
žarg. fot. transport filma avanzamento della pellicola
2. ekst. colonna di autocarri; treno - vite2 f
1. tehn. vijak:
il filetto, il gambo, la testa della vite navoj, steblo, glava vijaka
vite d'Archimede Arhimedov vijak
vite autofilettante samorezni vijak
vite di collegamento vezni vijak
vite femmina notranji navoj
vite da legno lesni vijak
vite maschio navojni sveder
vite micrometrica mikrometrski vijak
vite perpetua, senza fine brezkončni vijak
vite prigioniera zatični vijak
2.
a vite polžasto zavit; pritrjen z vijaki
3.
giro di vite pren. zaostritev
4. aero vrij:
caduta a vite padec v vrij
5. šport vijačni skok - vrstník (-a) | -íca (-e) m, f
1. coetaneo (-a); pari; simile:
naš vrstnik un nostro pari
2. omologo (-a):
naš notranji minister se je srečal z italijanskim vrstnikom il nostro ministro degli Interni si è incontrato con l'omologo italiano - zajedávec (-vca) | -vka (-e) m, f parassita (tudi pren.):
črevesni, kožni zajedavci parassiti intestinali, cutanei
rastlinski, živalski zajedavci piante parassite, animali parassiti
notranji, zunanji zajedavci endoparassiti, ectoparassiti - žèp (žêpa) m
1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
hlačni žep tasca dei calzoni
notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata
2. voj. sacca:
delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria
3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
veznični žep fornice congiuntivale
4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
globoko seči v žep pagare caro
držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
imeti plitev žep avere pochi soldi