Franja

Zadetki iskanja

  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • jáviti (-im) | jávljati (-am)

    A) perf., imperf. (sporočiti, sporočati kaj uradnega javnim organom) comunicare, notificare, trasmettere, riferire; parlare

    2. pog. (ovaditi, ovajati; prijaviti, prijavljati) denunziare

    B) jáviti se (-im se) | jávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. (uradno priti na določeno mesto; prijaviti, prijavljati se) presentarsi:
    javiti se na izpit presentarsi all'esame
    javiti se na policiji presentarsi alla polizia; costituirsi
    voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

    2. (dati, dajati kako sporočilo o sebi po pošti, po telefonu) scrivere; rispondere:
    ko prideš v Ameriko, se javi appena giunto in America, scrivi
    odložil je slušalko, ker se ni nihče javil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • nevtrálen (-lna -o) adj.

    1. neutrale:
    zavzeti nevtralno stališče prendere una posizione neutrale
    šport. tekma bo na nevtralnem igrišču la partita verrà disputata su campo neutrale

    2. neutro:
    nevtralna barva colore neutro

    3. kem. neutro

    4. pren.
    ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen davanti alla sua bellezza nessuno rimaneva indifferente
    elektr. nevtralni vodnik conduttore neutro
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    jur. nevtralni zračni prostor spazio aereo neutrale
    jur. nevtralne vode acque neutrali
  • oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
    odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
    ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
    iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

    2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
    oglasiti se v debati intervenire nella discussione

    3. farsi vivo:
    oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

    4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
    oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

    5. presentarsi, venire, andare:
    oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso
  • papa m (pl. -pi)

    1. relig. papež:
    papa nero pog. general jezuitov
    a ogni morte di papa pren. na vsake kvatre
    vivere come un papa udobno, brezskrbno živeti

    2. pren. vodja, najvidnejši predstavnik, guru (umetniškega gibanja ipd.):
    PREGOVORI: morto un papa se ne fa un altro preg. kralj je mrtev, živel kralj!; nihče ni nenadomestljiv
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • právljica (-e) f

    1. lit. fiaba; ekst. favola:
    ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
    živalske pravljice favole

    2. pren. storia, storiella:
    njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
    morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto

    3. favola, frottola, panzana:
    take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro

    4. leggenda:
    podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni
  • pregréšek (-ška) m

    1. (prekršek) trasgressione, infrazione, contravvenzione

    2. redko (napaka) colpa, fallo, pecca:
    nihče ni brez pregreška nessuno è senza colpa
  • prelíti (-líjem) | prelívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. travasare

    2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
    prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
    testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
    preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada

    3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
    preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
    preliti roman v film ridurre un romanzo in film
    preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi

    4. trasferire, trasmettere:
    ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo

    5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
    prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni

    6. (obliti, oblivati) bagnare:
    od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo

    7. pren. cogliere, invadere:
    prelil ga je strah fu colto dalla paura
    prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
    o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
    preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
    preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
    preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà

    B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. traboccare, tracimare

    2. pren. migrare:
    del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali

    3. diffondersi

    4. passare, farsi:
    poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno

    5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)

    6. fluttuare, ondeggiare
  • prêrok (-óka) | -inja (-e) m, f profeta (-essa); ekst. veggente, divinatore (-trice):
    bibl. prerok Jeremija il profeta Geremia
    PREGOVORI:
    nihče ni prerok v domovini nemo propheta in patria
  • prestájati1 (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

    1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
    prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
    prestajati krizo attraversare una crisi
    jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

    2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
    prestati vojno sopravvivere alla guerra
    prestati nevarnost superare un pericolo
    ne prestati izgube non sopportare la perdita
    prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
    ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
    nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
    prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

    3. passare, dare, fare:
    prestati izpit superare l'esame
    prestati test fare un test
    prestati preizkušnjo superare la prova

    4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
    veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare
  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • ubraníti (-im)

    A) perf. ➞ braniti

    1. difendere; proteggere, preservare:
    ubraniti položaje difendere le posizioni
    ubraniti čast difendere il proprio onore

    2. ubraniti pred difendere da:
    ubraniti rastline pred boleznimi difendere le piante dalle malattie

    3. impedire:
    tega mi ne bo nihče ubranil questo non me lo impedirà nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. ubraniti naslov prvaka riconquistare il titolo di campione
    šport. ubraniti enajstmetrovko parare il calcio di rigore

    B) ubraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; trattenere:
    ubraniti se mraza difendersi dal freddo
    ubraniti se solz trattenere le lacrime
    ne moči se ubraniti smeha non poter trattenersi dal ridere, non poter frenare le risate
  • učákati (-am) perf. star. (dočakati) riuscire a prendere, a conquistare; raggiungere; vedere:
    učakati svobodo riuscire a conquistare la libertà
    učakati sto let raggiungere i cent'anni
    nihče od njih ne bo učakal naslednjega dne nessuno di loro vedrà l'indomani
  • usmíliti se (-im se) perf. refl.

    1. aver compassione, aver pietà, impietosirsi:
    rel. usmili se nas abbi pietà di noi!
    usmiliti se pregnancev aver compassione per i profughi

    2. pren. impietosirsi; pensare a; ricordarsi:
    čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil aspettava di essere servito, ma invano, ma nessuno se ne impietosì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. revščina, da se bog usmili una miseria che più nera non si può
    pren. jokati se, da bi se te kamen usmilil far piangere i sassi
  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi