Franja

Zadetki iskanja

  • fēndere v. tr. (pres. fēndo)

    1. razklati, razcepiti

    2. sekati, rezati, prečkati, iti skozi:
    fendere la nebbia rezati meglo
    fendere l'aria leteti, rezati nebo
    fendere le onde rezati valove, plavati, pluti
    fendere la folla prebijati se skozi množico
  • fiamma

    A) f

    1. plamen:
    la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
    fiamma ossidrica oksidirni plamen
    fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
    andare in fiamma vneti se
    dare alle fiamma zažgati
    mettere a fuoco e fiamme opustošiti
    far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
    ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
    condannare alle fiamme obsoditi na grmado

    2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
    la fiamma dell'amore plamen ljubezni
    ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

    3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
    un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
    sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
    diventare di fiamma zardeti

    4. pl. našitki:
    fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

    5. voj. navt. trikotna signalna zastava

    B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč
  • fosco agg. (m pl. -chi)

    1. temen, mračen:
    cielo fosco temno nebo

    2. pren. mračen, temen, žaloben; grozeč:
    sguardo fosco grozeč pogled
    fosche previsioni mračna predvidevanja
    descrivere qcs. a tinte fosche naslikati kaj v temnih barvah
  • grigio

    A) agg. (m pl. -gi, f pl. -gie)

    1. siv:
    un abito grigio siva obleka
    cielo grigio sivo, oblačno nebo
    capelli grigi sivi lasje
    grigio azzurro sivomoder
    grigio verde sivozelen
    materia, sostanza grigia anat. siva substanca; sive celice
    non aver materia grigia pren. ne imeti pameti

    2. pren. siv, enoličen, monoton, bled:
    una vita grigia enolično življenje
    grigio in volto namrščen

    B) m siva barva:
    vestire in, di grigio oblačiti se v sivo, nositi sivo
  • imbronciato agg. namrščen, namrgoden
    cielo imbronciato oblačno nebo
  • kipéti (-ím) imperf.

    1. bollire

    2. pren. ribollire; sgorgare; erompere

    3. pren. essere fuori di sé (da), ribollire (di); fremere:
    kar kipel je od veselja, od poželenja era fuori di se dalla gioia, fremeva di desiderio

    4. pren. (biti zelo visok) svettare:
    betonski kolosi kipijo v nebo i colossi di cemento armato svettano nel cielo
  • lépiti (-im)

    A) imperf. ➞ zalepiti

    1. incollare, appiccicare; attaccare:
    lepiti znamke incollare i francobolli
    lepiti plakate attaccare i manifesti
    lepiti na karton cartonare

    2. (imeti lepilno moč) attaccare

    B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

    1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
    od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
    od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
    lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
    oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

    2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • obdájati (-am) | obdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. cingere, circondare; coronare:
    srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
    jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
    visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

    2. rivestire, coprire:
    oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
    obdati stole s prevleko rivestire i sedili

    3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
    obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

    4. colmare (di):
    obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

    B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
    rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori
  • obláčen (-čna -o) adj. nuvoloso, annuvolato, coperto di nuvole; ekst. rannuvolato, corrugato; bigio:
    oblačno nebo cielo coperto, imbronciato
    oblačno vreme tempo bigio; nuvoloso
  • oblák (-a) m

    1. nuvola, nube:
    nebo je pokrito z oblaki il cielo è coperto di nubi
    beli oblaki, deževni oblaki nuvole bianche, nuvole cariche di pioggia
    ekst. oblak prahu nuvola di polvere

    2. (velika skupina letečih, plavajočih živali) nuvolo (insetti, uccelli); branco (pesci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un violento nubifragio
    pren. pasti z oblakov cascare dalle nuvole
    pren. biti z glavo v oblakih avere la testa fra le nuvole
    pren. zidati gradove v oblake fare castelli in aria
    meteor. kopasti, slojasti oblak cumulo, strato
  • odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
    odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

    2. aprire; accendere:
    odpreti pipo aprire il rubinetto
    pog. odpreti televizor accendere il televisore

    3. (začenjati poslovanje) aprire:
    trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

    4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
    odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
    odpirati problem affrontare un problema

    5. pren. odpirati pot aprire la strada;
    strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
    pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
    pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    pren. odpreti oči aprire gli occhi
    pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
    pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
    pren. odpirati usta meravigliarsi
    odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
    pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
    ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
    grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
    PREGOVORI:
    zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

    B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
    vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
    z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

    2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
    na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

    3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
    odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

    4. impers. pog. capire:
    končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire
  • opálno adv.
    opalno modro nebo cielo azzurro opale
  • ottenebrare

    A) v. tr. (pres. ottēnebro) pren. zatemniti; zamračiti

    B) ➞ ottenebrarsi v. rifl. (pres. mi ottēnebro) stemniti se; zmračiti se:
    improvvisamente il cielo si ottenebrò nenadoma se je nebo stemnilo
  • porpora f

    1. purpur, vijoličasto rdeča barva

    2. (škrlatno) rdeča barva:
    cielo di porpora rdeče nebo
    diventare, farsi di porpora pren. močno zardeti

    3. purpur, škrlat (tkanina, plašč):
    la porpora regia kraljevi škrlat
    la porpora cardinalizia kardinalski škrlat; ekst. kardinalska čast:
    indossare la porpora obleči purpur, biti imenovan za kardinala

    4. med. purpura
  • portare

    A) v. tr. (pres. porto)

    1. nositi, prenašati:
    portare un pacco nositi paket
    portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
    portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
    portare in tavola servirati, nositi na mizo
    portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
    portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
    portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

    2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
    portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
    portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
    portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
    portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

    3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
    portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
    portare prove navesti dokaze

    4. peljati:
    portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
    l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

    5. speljati, napeljati:
    hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
    che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
    portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
    portare avanti pren. pospešiti
    portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
    portare su pren. dvigovati

    6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
    la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
    che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
    portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
    l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

    7. voziti, voditi:
    portare l'automobile voziti avto
    portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
    portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

    8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
    portare danno povzročiti škodo
    portare fortuna, disgrazia; pog.
    portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
    portare scalogna pog. prinašati nesrečo

    9. nositi (na sebi):
    portare la pelliccia nositi krzno
    portare gli occhiali nositi očala
    portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
    portare i capelli lunghi imeti dolge lase
    portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
    portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

    10. pren. gojiti, čutiti:
    portare amicizia (a) biti komu prijatelj
    portare odio (a) sovražiti
    portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
    portare pazienza potrpeti
    portare rispetto (a) spoštovati

    11. prenašati:
    portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
    portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

    B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

    1. peljati (se), iti:
    portarsi sulla destra peljati v desno

    2. ravnati, obnašati se:
    portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

    3. držati se:
    come ti porti? kako je kaj (zdravje)?
  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • prebliskávati (-am) | preblísniti (-em) imperf., perf. baluginare (tudi pren.); scintillare, balenare, illuminare, guizzare; solcare:
    strela je preblisnila nebo un fulmine solcò il cielo
    preblisnil ga je sum gli baluginò il sospetto
    nasmeh mu je preblisnil obraz un sorriso gli illuminò il volto
  • pregrínjati (-am) | pregrníti (-em) imperf., perf.

    1. stendere sopra, coprire:
    pregrniti mizo mettere la tovaglia

    2. (prekrivati, prekriti) pren. coprire:
    oblaki pregrinjajo nebo le nubi coprono il cielo
    srce mu pregrinja žalost il cuore è oppresso dall'affanno
  • preobláčiti (-im) | preobléči (-em)

    A) imperf., perf.

    1. cambiar d'abito; cambiare, mettere:
    preobleči srajco cambiare la camicia, mettere un'altra camicia

    2. travestire, camuffare:
    preobleči koga v Kitajca camuffare uno da cinese

    3. rivestire, foderare:
    preobleči naslanjač rivestire la poltrona
    preobleči posteljo cambiare le lenzuola
    nebo se je preobleklo il cielo si è ricoperto di nubi

    B) preobláčiti se (-im se) | preobléči se (-em se) imperf., perf. refl. rivestirsi; mutarsi d'abito, travestirsi