Franja

Zadetki iskanja

  • corona f

    1. krona; venec:
    corona d'alloro lovorjev venec
    corona di spine trnjeva krona; ekst. šport šampionski naslov:
    corona olimpica naslov olimpijskega prvaka

    2. krona:
    cingere la corona pren. postati kralj, zasesti prestol
    corona imperiale cesarska krona
    discorso della Corona prestolni govor

    3. astr.
    corona solare sončna krona

    4. anat., med. krona

    5. venec:
    corona di capelli venec, krona las
    corona di monti planinski venec
    corona dell'albero krona, krošnja
    corona di Venere med. sifilitični izpuščaj (na čelu)
    fare corona a qcn. koga obkrožiti; ekst. (serie di oggetti) venec:
    corona di sonetti lit. sonetni venec
    la corona del rosario relig. rožni venec
    dire la corona relig. moliti rožni venec

    6. krona:
    corona svedese švedska krona (denarna enota)

    7. glasba korona

    8. bot.
    corona imperiale cesarski tulipan (Fritillaria imperialis)
  • částen (-tna -o) adj.

    1. d'onore; onorato, onorevole:
    vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
    častna četa plotone d'onore
    častno mesto posto d'onore
    voj. častni pozdrav presentat'arm
    častni naslov titolo onorifico
    častni član membro onorario
    častni doktor dottore honoris causa

    3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
    častna funkcija carica onorifica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. častni dolg debito d'onore
    šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
    častna izjema eccezione (che conferma la regola)
  • disputa f

    1. razprava, debata; disput:
    non soggetto a disputa gotov, nespodbiten

    2. prepir, pričkanje:
    nacque, si accese una disputa prišlo je do prepira

    3. šport tekmovanje, boj:
    la disputa di una gara tekmovanje
    la disputa di un titolo boj za naslov
  • disvio m (pl. -ii) redko (disguido):
    disvio postale napačen poštni naslov, napačna dostava
  • dóktorski (-a -o) adj. di, da dottore; dottorale:
    podeliti doktorski naslov addottorare (qcn.)
    doktorski podpis firma illeggibile, indecifrabile
  • doséči (-séžem) | doségati (-am) perf., imperf.

    1. arrivare, raggiungere con la mano; ekst. (riuscire a) toccare, vedere:
    vrv je bila prekratka, da bi dosegel do dna la fune era troppo corta per toccare il fondo
    hiše z očesom ni mogel doseči non riusciva a vedere a occhio nudo la casa

    2. (zvečati se v višino) raggiungere (tudi ekst.);
    reka je dosegla kritično točko il fiume ha raggiunto il punto critico

    3. (priti do česa, tudi ekst. ) raggiungere; conseguire; giungere a ottenere:
    zasledovalci so ubežnika kmalu dosegli il fuggitivo fu presto raggiunto dagli inseguitori
    doseči zaželen cilj raggiungere la meta desiderata
    doseči doktorski naslov conseguire il titolo di dottore
    doseči soglasje raggiungere un accordo, giungere a un accordo
    doseči uspeh riuscire
    doseči zmago vincere
    doseči umetniški višek, vrhunec giungere all'apice della carriera, della produzione artistica

    4. (dočakati, doživeti) raggiungere:
    doseči visoko starost raggiungere una veneranda età

    5. (v celoti izpolniti, izpolnjevati) realizzare:
    doseči predvideni izvoz realizzare l'export previsto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogorje doseže višino tritisoč metrov le montagne raggiungono i tremila metri d'altezza
    v znanju ga ni nihče dosegel quanto a conoscenze non ha pari
    šport. doseči dober čas segnare un buon tempo
    šport. doseči zadetek segnare
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • kolóna (-e) f

    1. (v daljšo vrsto razvrščena skupina) colonna:
    kolona vojakov una colonna di soldati
    kolona avtomobilov una colonna di automobili

    2. pren.
    peta kolona quinta colonna

    3. tisk. (stolpec) colonna:
    naslov čez štiri kolone titolo a quattro colonne

    4. nareč. (kamnit most) ponte di pietra

    5. (omejen prostor v obrazcih) colonna

    6. kem. colonna:
    destilacijska kolona colonna di distillazione
  • napáčen (-čna -o) adj.

    1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
    napačen naglas accento sbagliato
    iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
    imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

    2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
    na pogled ni napačna a guardarla non è male
    fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
    ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
    obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
    prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
    pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
    pog. živeti v napačni veri sbagliare
    pren. napačen korak passo falso
    napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
    muz. napačen ton stonatura
    napačna dostava disguido
    napačna informacija disinformazione
    napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
    ekon. napačna investicija disinvestimento
    napačna nota stecca
    napačna poteza topica
    napačno (dvojno)
    zapisovanje besede dittografia
    ekon. napačno gospodarjenje diseconomia
  • natánčen (-čna -o) adj. esatto, preciso, minuzioso, scrupoloso, accurato; circostanziato; meticoloso:
    učitelj je pretirano natančen il maestro è troppo scrupoloso
    natančen kot stroj preciso come una macchina
    natančna analiza analisi accurata, minuziosa
    natančen naslov indirizzo esatto
    natančno poročilo resoconto circostanziato
    natančen strel tiro calibrato
    natančen pregled disamina; ekst. vaglio
    natančna analiza ekst. radiografia
    natančna razčlenitev pren. anatomia
  • neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
    dati neprave podatke fornire false generalità
    lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
    piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
    obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
    neprava svila seta artificiale
    nepravi biseri perle false
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
    nepravi ulomek frazione impropria
    anat. neprava rebra costole false, mendose
    lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
    biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
    lingv. neprava pripona suffisoide
    zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obraníti (-im)

    A) perf. preservare, salvare, difendere, proteggere, riparare;
    hlev je zgorel, hišo pa so obranili la stalla è bruciata, la casa invece è stata salvata
    šport. obraniti naslov prvaka difendere, conservare il titolo (di campione)
    šol. obraniti disertacijo discutere la tesi

    B) obraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; salvarsi
  • odgánjati (-am) | odgnáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. cacciare (via), scacciare (tudi ekst.); bandire; fugare:
    odganjati radovedneže cacciare via i curiosi
    odganjati skrbi scacciare le preoccupazioni
    odganjati žalostne misli bandire le malinconie
    odgnati dvom fugare un dubbio

    2. pren. (odvrniti, odvračati) dissuadere; respingere; alienarsi:
    že naslov knjige odganja bralce un libro che fin dal titolo si aliena i lettori

    3. bot. germogliare, fogliare

    B) odgánjati se (-am se) | odgnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl. saltare; lanciarsi, prendere lo slancio
  • odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

    1. prelevare:
    odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

    2. togliere, prendere, levare:
    odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

    3. liberare, svincolare, sollevare:
    odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

    4. ritirare:
    odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

    5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
    odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
    šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
    s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
    jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
    meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
    jur. odvzeti last spossessare
    knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
    odvzeti mitsko avreolo smitizzare
    odvzeti naglas disaccentare
    šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
    odvzeti strup svelenire
    agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
    jur. odvzeti zemljo spoderare
  • pervenire* v. intr. (pres. pervēngo) dospeti, priti (do); doseči:
    pervenire a destinazione dospeti na naslov, cilj
    pervenire alle orecchie priti do ušes
    pervenire a un accordo doseči sporazum
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

    1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
    pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
    knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
    pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
    ne pozabi me non ti scordar di me
    da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

    2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare
  • práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
    pravni predpisi norme giuridiche
    pravna zgodovina storia del diritto
    šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
    pravna država stato di diritto
    pravna moč giudicato
    pravna napaka vizio giuridico
    pravna oseba persona giuridica
    pravna pomoč assistenza legale
    pravni interes interesse giuridico
    pravni naslednik erede legittimo
    pravni naslov riferimento giuridico
    pravni običaj consuetudine giuridica
    pravni posel negozio giuridico
    pravni pouk rimedio giuridico
    pravni red assetto giuridico
    pravni spor controversia, lite, causa, processo
    pravni strokovnjak uomo di legge
    pravni subjekt soggetto giuridico
    pravno dejstvo fatto giuridico
    pravno načelo massima giuridica
    pravno pravilo norma giuridica
    pravno razmerje rapporto giuridico
    pravno sredstvo mezzo legale
    pravno varstvo protezione giuridica
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia