Franja

Zadetki iskanja

  • kák (-a -o) adj. quale, che:
    kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
    iz kakega kraja si? di che paese sei?
    da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
    kaka škoda zanj! che peccato per lui!
    kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo!
  • kákšen (-šna -o) adj.

    1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
    kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
    kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
    kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

    2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
    kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

    3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
    kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
    kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

    4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
    kakšna škoda zanj che peccato per lui
  • kjé adv.

    1. dove:
    kje neki tiči? dove mai è finito?

    2. kje še, kje že pren. dove (mai):
    kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

    3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
    ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

    4. da qualche parte, in qualche luogo:
    moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
    le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
    kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
    kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
    kje je kaj indice, sommario (del libro)
  • pratica f

    1. praksa:
    mettere in pratica uresničiti, udejaniti
    in pratica praktično, dejansko

    2. praksa, dejavnost; opravljanje poklica; uvajanje v delo:
    pratica religiosa (običajna) molitev, pobožnost

    3. izkušnja, vaja, spretnost; seznanjenost:
    i giovani non hanno pratica della vita mladi nimajo življenjskih izkušenj
    avere pratica di un luogo poznati neki kraj

    4.
    pratiche pl. postopek:
    sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa v teku je postopek za nakup hiše
    pratiche illecite (abortive) nedovoljen (abortiven) poseg
    pratiche occulte spiritizem, spiritistične seje; ekst. admin. dokumenti, zadeva:
    occuparsi di una pratica ukvarjati se (s, z), voditi zadevo

    5. navt. dovoljenje (sanitarne inšpekcije) za privez, izkrcavanje
    PREGOVORI: val più la pratica che la grammatica preg. praksa je boljša od teorije
  • prilagájati (-am) | prilagodíti (-ím)

    A) imperf., perf. adattare, adeguare, conformare, commisurare; uniformare; intonare:
    prilagajati (uskladiti) plače adeguare i salari
    prilagajati načelo neki ideji conformare un principio a un'idea
    prilagajati barve intonare i colori
    prilagajati standardom standardizzare; adeguare, conformare agli standard

    B) prilagájati se (-am se) | prilagodíti se (-ím se) imperf., perf. refl. adattarsi, adeguarsi, conformarsi, uniformarsi:
    prilagoditi se mrazu, vročini adattarsi al freddo, al caldo
    prilagoditi se času, okolju, razmeram adeguarsi, conformarsi al tempo, all'ambiente, alle condizioni
    prilagoditi se veljavnim družbenim normam uniformarsi alle norme sociali vigenti
  • razza1 f

    1. pleme; pasma:
    razze bovine, equine goveje, konjske pasme
    animali da razza plemenske živali
    di razza, di pura razza čistokrven, rasen
    cavallo di razza čistokrven konj
    atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
    fare razza razmnožiti, razmnoževati se
    fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

    2. rasa:
    razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

    3. rod:
    razza umana človeški rod
    razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

    4. vrsta:
    ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
    che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
    non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • spēcie

    A) f invar.

    1. knjižno podoba, videz:
    sotto specie di v podobi; s pretvezo:
    sotto specie di uomo v človeški podobi
    sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

    2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
    merce di tutte le specie blago vseh vrst
    la specie umana človeški rod

    3.
    fare specie začuditi

    4.
    una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
    portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

    5.
    in specie posebno, predvsem

    B) avv. posebno, predvsem
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera
  • taluno

    A) agg.
    taluni, talune pl. neki, neke; nekateri, nekatere; določeni, določene

    B) pron. nekdo
  • via1 f

    1. cesta, pot; ulica:
    via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
    via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    via battuta prometna cesta
    via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
    via Dante Dantejeva ulica
    via Trieste Tržaška cesta
    via traversa prečna ulica
    a mezza via na pol poti
    incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
    mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

    2. ekst. pot, steza:
    via d'acqua navt. luknja, špranja
    via armentaria živinska steza
    via coperta voj. strelski jarek, rov
    via libera prost prehod
    dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

    3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
    via satellite prek satelita
    prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
    viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

    4. astr.
    via lattea rimska cesta

    5. anat. pot:
    via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
    via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

    6. pren. pot:
    la via della coca kokainska pot
    la via della seta hist. pot svile
    fanali di via navigacijske luči
    fare, tenere una via iti po neki poti
    fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
    insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
    mettersi in via kreniti na pot

    7. alpin. pot, vzpon:
    alta via alpinistični vzpon
    via ferrata zavarovana pot
    ripetere una via ponoviti vzpon

    8. ekst. pot, potovanje:
    in via, per via po poti, spotoma
    il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

    9. pren. kariera:
    la via degli affari poslovna kariera
    infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

    10. pren. stran:
    parente per via di madre sorodnik po materini strani

    11. pren. sredstvo, možnost:
    via aerea ptt letalska pošta
    via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
    via di scampo, d'uscita izhod

    12. pren. (življenjska, moralna) pot:
    essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

    13. pren. pot, način (za dosego cilja):
    in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
    via di mezzo srednja pot
    per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
    trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

    14. zaključek; dokaz

    15.
    per via di zaradi
    per via che pog. ker:
    devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
    non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

    16. pot, postopek:
    adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
    agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
    in via provvisoria začasno
    vie di fatto fizični napad
    passare a vie di fatto fizično napasti
  • zatakníti (-em) | zatíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, ficcare:
    zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta

    2. piantare

    B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi, conficcarsi:
    ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce

    2. incastrarsi; incepparsi:
    hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice

    3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
    impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
    impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male

    4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
    pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
    beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
    verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica
  • zoppicare v. intr. (pres. zōppico)

    1. šepati

    2. ekst. majati se

    3. pren. šepati:
    zoppica un po' in matematica malo šepa v matematiki
    un ragionamento che zoppica neprepričljivo, šepavo sklepanje
    zoppicare da un piede pren. šepati v neki dejavnosti, na nekem področju