accarezzare v. tr. (pres. accarezzo)
1. božati, gladiti, ljubkovati:
accarezzare le spalle a qcn. iron. potipati koga po hrbtu, pretepsti, nabunkati
2. ljubeče gledati, božati s pogledom:
accarezzare con gli occhi una cosa ljubeče nekaj gledati
3. gojiti:
accarezzare un proposito gojiti namero
4. pren. laskati:
accarezzare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti koga
Zadetki iskanja
- addiētro avv.
1. nazaj, zadaj:
pochi passi addietro nekaj korakov nazaj
dare addietro umikati se
essere, restare addietro in qcs. pren. zaostajati v čem
tirarsi addietro umikati se, pren. umakniti se, izmikati se
2. prej:
giorni addietro pred dnevi
per l'addietro prej, v preteklosti - altri pron. invar.
1. kdo drug:
altri dirà kdo drug bi dejal
non altri che nihče (drug) razen, samo
non c'è altri che lui che possa farcela nikomur razen njemu ne bo uspelo, samo njemu bo uspelo
2. (ne)kdo:
non vorrei che altri mi fraintendesse ne bi hotel, da bi me kdo napak razumel
taluno, qualcuno... altri ta... oni:
taluno dice una cosa, altri un'altra ta pravi nekaj, oni nekaj drugega - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda! - anima f
1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči
2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica
3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla - annodare
A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
annodare relazioni pren. navezati odnose
B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
annodarsi la cravatta zavezati si kravato
il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal - arroventato agg. razbeljen, razžarjen; žgoč (tudi pren.):
mi rivolse parole arroventate rekel mi je nekaj žgočih besed - assentarsi v. rifl. (pres. mi assēnto) biti odsoten:
assentarsi da casa per alcuni giorni biti nekaj dni zdoma - atout tujka franc. m invar. adut (tudi pren.):
avere degli atout imeti nekaj adutov - attrarre* v. tr. (pres. attraggo) pritegniti, privlačiti, privabljati (tudi pren.):
il magnete attrae il ferro magnet privlači železo
ha un modo di fare che attrae v njegovem obnašanju je nekaj privlačnega - avanzare1
A) v. intr. (pres. avanzo)
1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke
2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča
B) v. tr.
1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju
2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj
3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom
4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se
C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža - avanzare2
A) v. tr. (pres. avanzo)
1. dolgovati, biti dolžan:
non avanzo nulla da nessuno nikomur nisem ničesar dolžan
avanzare ventimila lire da qcn. biti komu dolžan dvajset tisoč lir
2. redko prihraniti
B) v. intr.
1. ostati:
è avanzato del pane ostalo je nekaj kruha
2. biti v izobilju, obilo, na pretek:
le provviste avanzano zalog je v izobilju - avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - avocare v. tr. (pres. avoco)
1. pisarn. prevzeti (zadevo iz pristojnosti nižjih organov):
avocare a se l'emanazione di un provvedimento prevzeti pristojnost za izdajanje ukrepa
2. zapleniti, zaseči, konfiscirati:
avocare allo Stato i beni dell'ex re zaseči imetje bivšega kralja
3. vzeti nase:
avocare a sé la facoltà di fare qcs. vzeti nase pravico, da nekaj narediš - barattare v. tr. (pres. baratto) zamenjati, izmenjati:
barattare un libro con un disco zamenjati knjigo za ploščo
barattare due parole con qcn. pren. izmenjati s kom nekaj besed, pokramljati s kom
barattare le carte in mano a qcn. pren. sprevračati, izkrivljati pomen besed nekoga - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot - che1
A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman
B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim
C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi
Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!
D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!
E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj - che2 cong.
1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
spero che tu venga upam, da prideš
2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel
3. (uvaja posledične odvisnike) da:
parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim
4. (uvaja namerne odvisnike) da:
fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje
5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl
6. (uvaja optativne stavke)
che entri! naj vstopi!
7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor
8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil
9. (za izražanje podobnosti) kot:
preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten
10. kot da:
non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori) - considerazione f
1. upoštevanje, poštev, preudarjanje, preudarek, presoja:
dopo attenta considerazione po temeljitem preudarku
degno di considerazione važen, upoštevanja vreden
prendere in considerazione upoštevati
2. spoštovanje, obzir, ugled:
avere in considerazione qcn. koga ceniti
3. previdnost, preudarnost:
uomo senza considerazione nepremišljen človek
4. razmišljanje, opazka:
brevi considerazioni sull'accaduto nekaj kratkih opazk o dogodku - contare
A) v. tr. (pres. conto)
1. šteti, prešteti:
si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)
2. šteti, upoštevati
3. nameravati, računati:
conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo
4. šteti, imeti:
il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij
5. pog. pripovedovati:
contarle grosse pren. debele stresati
B) v. intr.
1. šteti:
contare fino a dieci šteti do deset
2. šteti, veljati:
contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica
3. računati na:
contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga
C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za