Franja

Zadetki iskanja

  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • drévje (-a) n alberi:
    bukovo drevje faggi
    iglasto drevje conifere
    listnato drevje latifoglie
    sadno drevje alberi da frutto
    pren. mraz, da drevje poka freddo polare, freddo cane
  • frdáman (-a -o) adj. pog. (presnet, preklet) maledetto:
    frdaman mraz freddo cane, da cani
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • inasprire

    A) v. tr. (pres. inasprisco) poostriti, zaostrovati, razdražiti:
    inasprire la disciplina poostriti disciplino
    inasprire le tasse povečati davke

    B) ➞ inasprire, inasprirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inasprisco)

    1. postajati ostrejši, hujši:
    il freddo si è inasprito mraz je hujši, postati zagrenjen
  • intensità f

    1. intenzivnost; napetost; moč, silnost:
    l'intensità del freddo hud mraz
    intensità dei colori barvna intenzivnost; svetlost, globina barv

    2. fiz. jakost:
    intensità di campo elettrico, magnetico jakost električnega, magnetnega polja
    intensità luminosa svetlobna jakost

    3. glasba jakost:
    intensità di suono jakost zvoka
  • intēnso agg. močen, silen, silovit, hud:
    freddo intenso hud mraz
    passione intensa silovita strast
    colore intenso temna, živa barva
    sguardo intenso prodoren, napet pogled
  • jédek (-dka -o) adj.

    1. (ki razjeda) corrosivo:
    jedka snov, tekočina sostanza corrosiva, liquido corrosivo

    2. ekst. aspro, mordace, pungente, caustico, graffiante, dissacrante:
    jedka ironija ironia graffiante

    3. knjiž. (ščemeč, oster, rezek) acre, pungente:
    jedek mraz freddo pungente
  • kóst (-í) f

    1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
    človeške kosti ossa (umane)
    živalske kosti ossi (animali)
    kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
    prelom kosti frattura di un osso
    pes gloda kost il cane rode un osso
    pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
    pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
    pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
    pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
    pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
    pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

    2. bot. (koščica sadu) nocciolo

    3. (pl. pren. ossa)
    vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
    tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
    kost (suhec) uomo scheletrito
    anat. bedrna kost (stegnenica) femore
    vet. divja, mrtva kost ganglio
    anat. kost sramnica pube
    med. fisura kosti fessura dell'osso
    anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
    križna kost (križnica) osso sacro
    obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

    4.
    ribja kost lisca, spina di pesce
    sipina kost osso di seppia

    5. zool. (material) osso:
    ribja kost osso di balena
    slonova kost avorio
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • krút (-a -o)

    1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
    krut človek uomo crudele
    kruta strogost rigore atroce
    pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

    2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
    pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
    živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria
  • madōnna

    A) f

    1. relig. (la Vergine Maria) Mati božja, devica Marija

    2. knjižno gospa

    3. madona, lepotica:
    viso da madonna angelski obraz

    4. pren.
    fa un freddo della madonna presneto mraz je

    B) inter. madona:
    madonna quant'è brutta! madona, kako je grda!
    madonna mia! jojmene!
  • mantenere*

    A) v. tr. (pres. mantēngo)

    1. obdržati; ohraniti, ohranjati:
    il freddo mantiene intatti i cibi mraz ohranja živila

    2. hraniti, vzdrževati:
    mantenere la famiglia vzdrževati družino

    3. braniti; podpreti, podpirati

    4. izpolniti, izpolnjevati; spoštovati:
    mantenere la parola držati besedo

    B) ➞ mantenersi v. rifl. (pres. mi mantēngo)

    1. hraniti se

    2. obdržati se

    3. ohraniti se, ostajati, obdržati se:
    il cambio del marco si mantiene inalterato tečaj marke ostaja nespremenjen
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • mrázek (-zka) m hipok. od mraz
  • občutljív (-a -o) adj.

    1. sensibile:
    občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
    občutljiv za toploto termosensibile
    likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
    med. občutljiv za bolečino dolorifico
    med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

    2. sensibile, suscettibile, impressionabile

    3. občutljiv za sensibile a:
    vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

    4. delicato:
    raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
    občutljiva tema tema delicato, scottante
  • obúpen (-pna -o) adj.

    1. disperato; critico:
    obupen položaj situazione disperata

    2. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) terribile, tremendo:
    obupen mraz freddo cane
    obupna revščina terribile miseria

    3. (zelo slab) pessimo

    4. pren. insopportabile; bruttissimo
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • pásji (-a -e) adj.

    1. canino; di cane, di cani:
    pasja zvestoba fedeltà canina
    pasja razstava mostra di cani
    pasja vprega tiro di cani
    pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
    pasje leglo cucciolata

    2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
    pasji sin figlio d'un cane

    3. pren. cane, da cani:
    pasji svet mondo cane
    pasje vreme tempaccio, tempo da cani
    pasje življenje vita da cani
    pasji mraz freddo cane
    pasja vročina canicola, caldo tremendo
    pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

    4. pren.
    pasja figa nonnulla, inezia
    (v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
    to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
    (v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
    biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
    profesor je ves pasji il professore è severissimo
    imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
    pog. pasja radost salsicciotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
    vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
    zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
    bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
    pasja znamka piastrina
    bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
    bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
    pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
    bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
    pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)