abbonacciare
A) v. tr. (pres. abbonaccio) pomiriti (tudi pren.)
B) ➞ abbonacciarsi v. rifl. (pres. mi abbonaccio) umiriti se, postati miren, poleči se:
il mare si abbonaccia morje postaja mirno
Zadetki iskanja
- adriatico
A) agg. (m pl. -ci) geogr. jadranski:
costa adriatica jadranska obala
B) m
Mare Adriatico Jadransko morje - affluire v. intr. (pres. affluisco)
1. pritekati, dotekati:
il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto
2. pren. zbrati se, stekati se:
il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi - agitare
A) v. tr. (pres. agito)
1. tresti, stresati, mahati (s čim):
agitare una bottiglia stresti steklenico
agitare un fazzoletto mahati z robcem
agitare la coda mahati z repom
2. razburkati, ščuvati:
agitare la fantasia razburkati domišljijo
agitare le masse ščuvati množice
3. pretresti, pretresati:
agitare un problema pretresati problem
B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)
1. razburkati se, buriti, razburiti se:
il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano
2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati
3. pren. buriti, vznemirjati:
un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru - agitato
A) agg.
1. razburkan:
mare agitato razburkano morje
2. nemiren, vznemirjen, razburjen
3. glasba agitato, živahno, strastno:
allegro agitato ○
B) m med. psihiatrični bolnik (v izrazito agitiranem stanju):
reparto agitati zaprti oddelek - alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - avventurare
A) v. tr. (pres. avventuro) izpostaviti, izpostavljati (nevarnosti), tvegati:
avventurare la vita in una difficile impresa tvegati življenje (pri težkem podvigu)
avventurare una proposta priti na dan s predlogom, drzniti si predlagati
B) ➞ avventurarsi v. rifl. (pres. mi avventuro) izpostaviti, izpostavljati se nevarnosti, tvegati, upati si, drzniti si (tudi pren.):
avventurarsi in mare aperto upati si na odprto morje
avventurarsi a rispondere drzniti si odgovoriti - bagnare
A) v. tr. (pres. bagno)
1. zmočiti, namočiti:
bagnare il baccalà namakati polenovko
bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
bagnare la bocca, le labbra piti
2. pren. zaliti:
bagnare una laurea zaliti diplomo
3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj
B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)
1. kopati se
2. zmočiti se, biti moker:
bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože - baltico
A) m geogr.
Baltico Baltik, Baltiško morje
B) agg. geogr. baltski - brázdati (-am) imperf., perf. knjiž. solcare (tudi ekst.):
ladja brazda morje la nave solca il mare - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - burrasca f
1. nevihta, vihar (zlasti na morju):
il mare è in burrasca morje je viharno
burrasca magnetica magnetni vihar
2. pren. pretres, vihra, viharni časi - burrascoso agg.
1. viharen, nevihten; razburkan:
mare burrascoso razburkano morje
2. pren. viharen, buren:
colloquio burrascoso buren pogovor - calmare
A) v. tr. (pres. calmo)
1. miriti, pomiriti
2. blažiti, zdraviti:
calmare il mal di testa ozdraviti glavobol
B) ➞ calmarsi v. rifl. (pres. mi calmo)
1. umiriti se; poleči, polegati se:
il mare si è calmato morje se je umirilo
2. zmanjšati se, prenehati (bolečina):
il mal di stomaco si è calmato bolečine v želodcu so prenehale - calmo agg. miren, tih, umirjen, hladnokrven (tudi pren.):
mare calmo mirno morje
temperamento calmo mirna nrav - Caraibi
Mar dei Caraibi m geogr. Karibsko morje - Caspio
Mar Caspio m geogr. Kaspijsko morje - čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione - divjáti (-ám) imperf. ➞ podivjati
1. impazzare, scatenarsi; correre (furiosamente)
2. imperversare, infuriare, essere in tempesta:
morje divja il mare è in tempesta
v deželi že več let divja vojna nel paese da vari anni infuria la guerra
3. (divje rasti) crescere selvaggiamente - egéjski (-a -o) adj. geogr. egeo:
Egejsko morje Mare Egeo
egejski otoki isole egee