Franja

Zadetki iskanja

  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • ex

    A) prep. nekdanji, bivši:
    ex ministro bivši minister

    B) m, f bivši, nekdanji (mož, žena):
    il mio ex moj bivši
    la mia ex moja bivša
  • ēxtra

    A) agg. invar.

    1. ekstra, izvrsten, odličen:
    un prodotto extra odličen izdelek

    2. poseben, ekstra:
    limitare le spese extra omejiti posebne izdatke

    B) m invar.

    1. dodatek, dodatno (v gostinskem lokalu):
    tutti gli extra sono a carico mio vse dodatno gre na moj račun

    2. začasni delavec; honorarec

    C) prep. izven:
    spese extra bilancio izvenproračunski izdatki
  • gēnere m

    1. rod, vrsta:
    il genere umano človeški rod
    in genere na splošno, nasploh

    2. način:
    questo genere di vita non mi va ta način življenja mi ni všeč
    non è il mio genere ni po mojem okusu, ni moj tip

    3. lit. zvrst:
    genere epico, drammatico, lirico epska, dramska, lirska zvrst

    4. umet.
    pittura di genere žanrska slika

    5. blago, artikel:
    genere d'importazione uvoženo blago
    generi alimentari živila

    6. jezik spol
  • giōia1 f veselje, radost, sreča:
    non stare in se dalla gioia biti ves iz sebe od veselja
    piangere lacrime di gioia jokati od veselja
    essere pazzo di gioia biti presrečen
    darsi alla pazza gioia noro se zabavati
    gioia mia! mili moj!, mila moja!
  • gratis avv. zastonj, brezplačno, gratis:
    gratis et amore Dei šalj. za božji lon, za ljubi moj Jezus
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

    1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
    madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
    pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

    2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
    razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

    3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
    izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
    (kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

    4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
    v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
    kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita
  • kónto (-a) m

    1. ekon. (knjigovodski konto) conto:
    odpreti konto aprire un conto
    analitični konto conto analitico
    bančni konto conto bancario
    sintetični konto conto sintetico

    2. žarg. (knjigovodska kartica) scrittura contabile

    3. pog. conto; carico:
    kupnina gre na njegov konto il prezzo della compra va a suo carico
    smejali so se na moj konto ridevano sul mio conto, ridevano di me
  • nino m toskansko pog. otročiček:
    nino mio ljubček, srček moj
  • pokójen (-jna -o)

    A) adj.

    1. defunto, deceduto; quondam; pog. povero; buonanima; compianto; pisar. fu:
    pokojna Avstro-Ogrska la defunta Austria-Ungheria
    moj pokojni ded il mio nonno buonanima
    pokojna babica je vedno pravila la povera nonna diceva sempre
    Janez Kranjc, sin pokojnega Franca Giovanni Kranjc fu Francesco
    pokojni maestro il compianto maestro

    2. (miren) calmo, tranquillo, quieto

    3. (tih) silenzioso, tranquillo

    B) pokójni (-a -o) m, f, n il defunto, la defunta
  • portata f

    1. jed (pri kosilu)

    2. nosilnost:
    la portata di un autotreno nosilnost tovornjaka

    3. voj. domet

    4. pren. meja, dostopnost, dosegljivost:
    una macchina che non è alla portata della mia borsa avto, ki ni dosegljiv za moj žep
    alla portata di tutti vsem dostopen
    a portata di mano pri roki

    5. pren. sposobnost, moč

    6. pren. važnost, pomembnost:
    evento di portata storica zgodovinsko pomemben dogodek

    7. fiz. pretok (vode)

    8. arhit. ločni razpon
  • prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
    prinašati pošto portare la posta
    prinesti v dar portare in dono
    prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
    prinašati pozdrave portare, recare i saluti
    iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
    revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
    neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
    posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
    tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
    prinašati korist fruttificare
    okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
    nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
    vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
    prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
    pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
    prinesti na mizo servire
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • resór (-ja) m

    1. dicastero:
    resor za pravosodje il dicastero della giustizia
    minister brez resorja ministro senza portafoglio

    2. adm. divisione, ufficio:
    voditi, upravljati finančni resor dirigere la divisione finanze
    pog. ta dela ne spadajo v moj resor queste non sono mie mansioni, non sono mansioni di mia competenza
  • ricorrere* v. intr. (pres. ricorro)

    1. nazaj teči, tekati; vrniti, vračati se

    2. priti, prihajati:
    il mio compleanno ricorre il 21 novembre moj rojstni dan je 21. novembra

    3. obrniti, obračati se (na); pomagati si s čim; zateči, zatekati se k čemu:
    ricorrere all'avvocato obrniti se na odvetnika
    ricorrere al dizionario pogledati v slovar
    ricorrere alla forza zateči se k sili, nasilju

    4. pravo pritožiti, pritoževati se; vložiti, vlagati pritožbo:
    ricorrere al tribunale pritožiti se na sodišču
    ricorrere contro una sentenza pritožiti se zoper razsodbo
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • stella f

    1. astr. zvezda:
    stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
    stella cadente, filante meteor
    stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
    stella polare severnica

    2. ekst.
    stelle erranti, lucenti planeti
    stelle medicee Jupitrovi sateliti
    andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
    portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
    vedere le stelle pren. videti vse zvezde

    3.
    stelle pl. nebesa

    4.
    stelle pl. pren. oči

    5. usoda:
    nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

    6. ekst. zaščitnik

    7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
    stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

    8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

    9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
    a stella zvezden
    collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
    stelle filanti papirnate kače
    stella dello sperone kolesce ostroge

    10. navt., šport zvezda

    11. veter. zvezda

    12.
    la stella di Davide judovska zvezda
    stella rossa rdeča zvezda
    generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
    ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

    13. bot.
    stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
    stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

    14. zool.
    stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

    15.
    stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

    16. tisk zvezdica, asterisk
  • típ1 (-a) m

    1. tipo; modello:
    nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
    športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
    deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
    (on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
    tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
    pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico

    2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
    nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
    s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
    pokvarjen tip un tipo corrotto

    3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
    tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
    slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
    psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
    arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
    gozd. gozdni tip tipo di bosco
    lingv. naglasni tip tipo di accento
    zool. osnovni tip tipo caratteristico
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello