capriōla f
1. skok, poskok:
fare le capriole kozolce prevračati
2.
far la capriola pren. spremeniti mnenje
Zadetki iskanja
- combattere
A) v. intr. (pres. combatto) bojevati se, boriti se (tudi pren.):
combattere eroicamente junaško se boriti
combattere contro le difficoltà boriti se proti težavam, premagovati težave
combattere per una giusta causa boriti se za pravično stvar
B) v. tr.
1. boriti se, bojevati se (tudi pren.):
combattere l'esercito nemico bojevati se proti sovražni vojski
2. izpodbijati:
combattere una tesi izpodbijati mnenje - comune1
A) agg.
1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom
2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino
3. jezik obči:
nome comune obče ime
B) m
1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)
2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar - curare
A) v. tr. (pres. curo)
1. zdraviti
2. negovati, skrbeti:
curare gli interessi di qcn. skrbeti za koristi nekoga
curare le anime pasti duše
3. ceniti:
curare il parere di qcn. ceniti mnenje nekoga
B) ➞ curarsi v. rifl. (pres. mi curo)
1. zdraviti se
2. brigati se, meniti se za kaj:
non curarti delle male lingue ne zmeni se za obrekovalce - delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti
1. dividere, ripartire:
deliti na tri dele dividere in tre parti
deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno
2. distribuire, dare:
deliti darove fare regali
deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
deliti propagandne letake volantinare
3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore
4. (biti vmes) dividere, separare:
Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo
5. mat. dividere:
deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
pren. deli in vladaj! divide et impera! - disputato agg. sporen:
opinione assai disputata nadvse sporno mnenje - dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
lingv. določni člen articolo determinativo
o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso - ēco f, m (pl. gli echi)
1. odmev:
far eco a uno pren. ponoviti, kar je kdo rekel, nekomu pritrditi, strinjati se z nekom
farsi eco di qcn., di qcs. pren. prenašati, ponavljati tuje mnenje
2. pren. odmev:
suscitare una vasta eco nella città vzbuditi velik odmev v mestu - esporre*
A) v. tr. (pres. espongo)
1. postaviti na ogled, razstaviti, razstavljati; izobesiti:
esporre una merce razstaviti blago
esporre un quadro razstaviti sliko
esporre la bandiera izobesiti zastavo
esporre il Santissimo razstaviti najsvetejše
2. polit. eksponirati, izpostaviti, osvetliti
3. izpostaviti (nevarnosti):
esporre qcn. a un pericolo koga izpostaviti nevarnosti
4. povedati, izreči:
esporre il proprio parere povedati svoje mnenje
esporre un desiderio izreči željo
B) ➞ esporsi v. rifl. (pres. mi espongo) eksponirati se, izpostaviti, izpostavljati se:
si espone troppo coi suoi scritti preveč se izpostavlja s svojim pisanjem - gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom - izključeváti (-újem) | izkljúčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. elektr. staccare, disinnestare; spegnere
2. espellere, radiare
3. (ne upoštevati) escludere
4. eliminare:
ne izključevati, izključiti non escludere, concedere
ne izključujem, da je moje mnenje zmotno concedo che il mio parere possa essere errato
B) izključeváti se (-újem se) | izkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl. escludersi:
trditvi se izključujeta le due tesi si escludono - izráziti (-im) | izrážati (-am)
A) perf., imperf.
1. esprimere:
izraziti mnenje, pomisleke esprimere un parere, dubbi
izraziti čustva esprimere sentimenti
2. (z glagolskim samostalnikom) esprimere:
izraziti dvom esprimere dubbi
izraziti občudovanje, zahvalo esprimere ammirazione, il proprio ringraziamento
pren. izraziti zaupanje esprimere fiducia (in)
polit. izraziti zaupanje votare fiducia per
B) izráziti se (-im se) | izrážati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. esprimersi
2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi
3. (izreči, izrekati se) dichiararsi - izvédenski (-a -o) adj. del perito, dell'esperto; di periti, di esperti:
izvedensko mnenje parere del perito
izvedenska komisija commissione di esperti - jáven (-vna -o) adj.
1. (ki je v zvezi s skupnostjo in ne s posameznikom) pubblico, comune:
javni interes interesse pubblico
skrbeti za javno blaginjo curare il benessere comune
javno mnenje opinione pubblica
2. (namenjen uporabi vseh ljudi, skupnosti) pubblico:
javni lokali locali pubblici
javni park giardino pubblico
3. (ki se opravi tako, da se z njim ljudje lahko seznanijo) pubblico; (splošno znan) di dominio pubblico:
javna seja seduta pubblica
javna razprava dibattimento pubblico; processo pubblico
4. (nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost) pubblico:
javni funkcionar pubblico funzionario, ufficiale
ekon. javna družba società in nome collettivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
javna hiša casa di tolleranza, casa chiusa, bordello, postribolo; pog. casino
javna morala buon costume
javna pohvala encomio
javna sfera politico
hist. javne funkcije cursus honorum
javna šola scuola pubblica, statale
javna uprava pubblica amministrazione
javna ustanova ente pubblico
javna varnost pubblica sicurezza
javne zgradbe edifici pubblici
jur. javni tožilec pubblico ministero
jur. javno tožilstvo procura della Repubblica
jur., hist. javno sojenje placito
javno stranišče vespasiano - komplimènt (-ênta) m complimento:
dajati, delati komplimente komu fare complimenti a qcn., complimentare qcn.
prosim za vaše mnenje, pa brez komplimentov la prego di dare il suo parere, senza complimenti - mój (-a -e)
A) adj.
1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo
2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei
3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi
B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me - napáčen (-čna -o) adj.
1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.
2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia - obveljáti (-ám) perf.
1. prevalere, imporsi:
nazadnje je obveljalo njegovo mnenje finì col prevalere la sua
2. essere considerato, trattato (come) - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.
1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli
2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione
3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla