Franja

Zadetki iskanja

  • pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
    pečen piščanec pollo arrosto
    pečeno meso carne arrosto, arrosto
    pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
    pečen na ražnju girato
    pečena buča zucca barucca
    pren. novo pečen novellino
    pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
    pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
    če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti
  • pri prep. (z mestnikom)

    1. presso, vicino a, a:
    bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
    greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
    sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola

    2. in, di, a, presso:
    ovratnik pri srajci il colletto della camicia
    to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
    Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
    tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia

    3. presso, da, con:
    pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
    stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori

    4. in, con:
    pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
    pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi

    5. malgrado, nonostante:
    pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice

    6. a, all'età di:
    v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni

    7. su, per, ○:
    bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)

    8. pog. su:
    pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
    inter. pri moji duši perbacco, perdiana
    pri moji veri vivaddio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
    pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
    pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
    biti pri priči mrtev morire sul colpo
    misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
    ostati pri starem restare immutato
    presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
    ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
    pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
    pri vsem tem contuttociò
  • prima1

    A) avv.

    1. poprej, predtem:
    bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
    le usanze di prima nekdanji običaji
    amici come prima prijatelji kot prej
    prima o poi prej ali slej

    2. pog. prej, hitreje:
    credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
    quanto prima kar najhitreje, čim prej

    3. najprej; prvič:
    prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

    B) prep.
    prima di pred (časovno, krajevno)
    prima di sera pred večerom, popoldne
    prima del bivio pred križiščem

    C) cong. prima di, prima che

    1. preden (časovno):
    prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
    bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
    prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

    2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
    prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
    si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal
  • résno adv. seriamente, sul serio:
    misliti resno fare sul serio; avere intenzioni serie
    zadeve se lotiti resno prendere qcs. sul serio
  • riquadrare v. tr. (pres. riquadro) obdelati pravokotno:
    riquadrare la testa a qcn. pren. koga naučiti misliti, trezno presojati
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sērio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. resen

    2. strog; namrščen, mračen:
    sguardo serio strog pogled

    3. resen, pomemben; globok, pristen:
    sentimento serio globoko, pristno čustvo

    B) m (le sing.) resno; resna stvar:
    sul serio resno
    fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
    prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno
  • srcé (-á) n

    1. anat. cuore:
    srce bije, utripa il cuore batte, palpita
    imeti zdravo srce avere un cuore sano
    zbadati pri srcu sentire punture al cuore
    bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
    (v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
    nositi otroka pod srcem essere incinta
    pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
    pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
    poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
    srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
    od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

    2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
    iz srca se nasmejati ridere di cuore
    od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
    biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

    3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
    imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
    materino zlato srce il cuore d'oro della madre

    4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
    srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
    srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

    5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
    mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
    strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
    sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

    6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

    7. igre (igralna karta) cuori

    8. les. cuore del legno, durame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
    pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
    namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
    podariti komu srce dare il cuore a qcn.
    imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
    izgubiti srce innamorarsi perdutamente
    lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
    nositi srce na dlani avere il cuore in mano
    odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
    komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
    pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
    (preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
    govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
    pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
    položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
    potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
    pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
    povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
    jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
    rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
    lectovo srce cuore di panpepato
    žel. srce kretnice cuore dello scambio
    med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
    presaditi srce fare il trapianto del cuore
    umetno srce cuore artificiale
    aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • tečáj (-a) m

    1. cardine (di porta, finestra)

    2. geogr. polo:
    južni, severni tečaj Polo Sud, Polo Nord
    astr. nebesni tečaj polo celeste
    geogr. tečaj mraza il polo del freddo

    3. šol. corso, scuola:
    vpisati se na tečaj, obiskovati tečaj iscriversi a, frequentare un corso
    začetni, nadaljevalni tečaj corso per principianti, corso superiore
    tečaj srednje stopnje corso medio
    večerni tečaji corsi serali
    strojepisni tečaj corso di dattilografia
    tečaj angleščine corso di inglese
    tečaj krojenja in šivanja scuola di taglio e cucito
    dopisni, intenzivni tečaj corso per corrispondenza, corso intensivo

    4. ekon. corso, cambio:
    uradni tečaj corso ufficiale
    drseči tečaj corso mobile
    ekon. borzni tečaj corso, quotazione di borsa
    ECU je po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. ... cambio dell'euro secondo il corso medio in vigore presso la Banca di Slovenia in data 31/12 ...

    5. (dolžinska mera, okoli 200 m) stadio

    6. strojn. asse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misliti, da je svet skočil s tečajev credere che sia crollato il mondo
    pren. premikati svet v tečajih rivoluzionare il mondo
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim
  • ústa (úst) n pl.

    1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
    odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
    ne odpreti ust non aprir bocca
    zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
    poljubiti na usta baciare sulla bocca
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
    pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
    izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
    odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

    2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
    nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

    3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
    čeb. usta panja entrata dell'arnia
    usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
    usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
    usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    veselo raztegniti usta ridere di gusto
    vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
    polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
    ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
    njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
    danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
    imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
    na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
    imeti zavezana usta aver la bocca cucita
    misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
    umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
  • vacanza f

    1. izpraznjenost, nezasedenost (mesta); vakanca

    2. dopust:
    andare in vacanza iti na dopust
    avere, mandare il cervello in vacanza pren. ne misliti
    far vacanza ne delati, ne študirati

    3.
    vacanze pl. počitnice:
    vacanze estive poletne počitnice
    vacanze natalizie, pasquali božične, velikonočne počitnice

    4. praznina, vakuum
  • vēntre m

    1. anat. trebuh, abdomen:
    correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

    2. trebuh (trebušna votlina):
    a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
    basso ventre spodnji del trebuha
    flusso di ventre griža
    ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
    empire, empirsi il ventre jesti
    non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
    scaricare il ventre opraviti potrebo
    squarciare il ventre razparati trebuh

    3. ekst. knjižno maternica

    4. pren. naročje; notranjščina

    5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
    il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
    il ventre di un vaso trebuh vrča

    6. aero trebuh, spodnji del (letala)
    PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • zarés

    A) adv.

    1. davvero, veramente; proprio:
    ne dela se, zares spi non finge, dorme davvero
    nisi se zmotil, zares je bila ona non hai sbagliato, era proprio lei

    2. (zavzeto, odgovorno) seriamente, sul serio:
    opozoril nihče ne jemlje zares nessuno prende sul serio gli avvertimenti
    misliti kaj na smrt zares pensare qcs. con assoluta serietà

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    bil je zares razburjen era proprio incavolato

    4. (poudarja pomen besede) ○:
    je zares velik talent è un grandissimo talento
    pesmi so zares dobre le poesie sono bellissime

    B) zarés (v medmetni rabi) (izraža soglasje, pritrditev) davvero, sul serio:
    lepo je, zares è bello, davvero
  • zmédeno adv. confusamente, disordinatamente, farraginosamente; caoticamente:
    zmedeno misliti avere le idee confuse
    zmedeno govoriti delirare, vaneggiare