dolžína (-e) f
1. (prostorska razsežnost, lastnost dolgega) lunghezza; sviluppo:
dolžina hiše ni v sorazmerju z višino la lunghezza della casa non è in rapporto con la sua altezza
reka je plovna po vsej dolžini il fiume è navigabile per tutto il suo corso
prepogniti list po dolžini piegare il foglio per il lungo
meriti po dolžini misurare per il lungo
šport. zmagati za eno dolžino vincere per una lunghezza
2. durata:
dolžina dneva in noči durata del giorno e della notte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. dolžina samoglasnika lunghezza della vocale
fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda
avt. zavorna dolžina spazio di frenata
geogr. zemljepisna dolžina longitudine
Zadetki iskanja
- fēbbre f
1. vročina, vročica, mrzlica:
misurare la febbre meriti vročino
avere una febbre da cavallo pren. imeti hudo vročino
febbre gialla med. rumena mrzlica
le febbri med. malarija
2. pren. mrzlica, vročica, sla:
la febbre dell'oro zlata mrzlica
avere la febbre addosso pren. biti vznemirjen, biti vročičen - izmériti (-im) perf. ➞ meriti misurare, prendere la misura:
izmeriti zemljišče misurare il terreno
uradno izmeriti posodo tarare il recipiente - lungo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši
3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen
4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava
6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
B) avv. daleč, predaleč
C) prep.
1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke
2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih
Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez - mira f
1. cilj:
prendere di mira qcn. meriti na koga, ciljati; pren. spraviti se na koga
sbagliare la mira zgrešiti cilj
2. pren. cilj:
avere mire ambiziose zastaviti si ambiciozne cilje
aver di mira imeti za cilj
la sua unica mira è il successo njegov edini cilj je uspeh
3. voj. merek - misura f
1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?
2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere
3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati
4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati
5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati
6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka
7. lit. mera
8. glasba (battuta) takt - móč (-í) f
1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico
2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando
3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto
4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati
5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente
6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà
7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante
8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima
9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza - ne1
A) pron.
1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete
2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati
3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
non ne vale la pena to se ne izplača
ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel
B) avv.
1. od tod, od tam:
me ne vado subito grem takoj (od tod)
2. pleon.
te ne stai sempre solo si zmeraj sam - potere*
A) v. intr. (pres. pōsso)
1. moči; smeti:
non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
posso sedermi? ali se lahko usedem?
2. biti možno, verjetno:
tutto può accadere vse se lahko zgodi
può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da
3. moči (biti učinkovit):
l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda
4. (v raznih izrazih)
a più non posso z vsemi močmi:
gridare a più non posso kričati na ves glas
correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
non poterne più ne prenesti, zdržati več
non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom
B) m
1. moč:
potere soprannaturale nadnaravna moč
2. zmožnost:
ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami
3. oblast, posest
4. moč, sposobnost, zmožnost:
potere contrattuale pogajalska moč
potere deterrente zastraševalna moč
5. oblast:
sete di potere sla po oblasti
il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast
6. pravo oblast; sila:
potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
divisione dei poteri delitev oblasti
il quarto potere sedma sila
7. fiz. moč
8. moč, sposobnost:
potere d'acquisto kupna moč - pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.
1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama
2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale
3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori
4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione - pripísati (-píšem) | pripisováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. aggiungere:
pripisati nekaj vrstic aggiungere poche righe
pripisati obresti k glavnici aggiungere gli interessi al capitale, accrescere il capitale degli interessi
2. attribure, ascrivere; annettere; dare, riportare, riferire; imputare:
pripisati preveliko pomembnost dare eccessiva importanza
pripisati nesrečo nepazljivosti voznika imputare l'incidente alla distrazione del guidatore
učinke pripisati vzrokom riferire gli effetti alle cause
svoj uspeh pripisuje samo sreči attribuisce alla fortuna tutto il suo successo
to pripiši kar sam sebi la colpa di questo è tutta tua
B) pripísati si (-píšem si) | pripisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. attribuirsi, ascriversi:
pripisovati si zasluge ascriversi tutti i meriti - rimirare
A) v. tr. (pres. rimiro)
1. knjižno ponovno gledati, občudovati:
rimirare il paesaggio občudovati razgled
2. gledati začudeno, pozorneje; ekst. presoditi, presojati
B) v. intr.
rimirare (a) ponovno meriti, pomeriti (v) (tudi pren.)
C) ➞ rimirarsi v. rifl. (pres. mi rimiro) zadovoljno se gledati, opazovati - sbandierare v. tr. (pres. sbandiēro)
1. razviti, razobesiti zastave
2. pren. razkazovati kaj, bahati se s čim, obešati na veliki zvon:
sbandierare i propri meriti bahati se s svojimi zaslugami - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - temperatúra (-e) f
1. temperatura:
temperatura pada, raste la temperatura scende, sale
meriti temperaturo misurare la temperatura
segreti na primerno temperaturo scaldare a una temperatura adeguata
absolutna temperatura temperatura assoluta
strojn. delovna temperatura temperatura d'esercizio
dnevna, nočna temperatura la temperatura diurna, notturna
kritična temperatura temperatura critica
maksimalna, minimalna temperatura temperatura massima, minima
povprečna letna temperatura la temperatura media dell'anno
temperatura okolja temperatura ambiente
temperatura telesa, vode, zraka la temperatura del corpo, dell'acqua, dell'aria
vreliščna temperatura temperatura di ebollizione
2. pog. febbre, temperatura:
bolnik ima temperaturo il malato ha un po' di febbre
3. ekst. (razvnetost) eccitazione:
temperatura med ljudmi narašča l'eccitazione del pubblico aumenta, il clima si fa più acceso
4. muz. accordatura temperata - termométer (-tra) m (toplomer) termometro:
termometer kaže minus deset stopinj il termometro segna dieci (gradi) sotto zero
meriti temperaturo s termometrom misurare la febbre col termometro
živosrebrni termometer termometro a mercurio
maksimalni, minimalni termometer termometro a massima, a minima
teh. tekočinski, uporovni termometer termometro a liquido, a resistenza - vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé - vibrácija (-e) f vibrazione:
meriti vibracije misurare le vibrazioni - višína (-e) f
1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m
2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena
3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose
4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello
5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono
6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata - zaslúga (-e) f merito, benemerenza:
odlikovanje za civilne in vojaške zasluge onorificenza per meriti civili e di guerra
zasluge za uspeh imajo vsi sodelavci la riuscita torna a merito di tutti i collaboratori
največ po njegovi zaslugi smo v odločilni tekmi zmagali anzitutto per merito suo abbiamo vinto la partita decisiva