Franja

incapatura f notranja mera (klobuka, pokrivala)

iōnico¹

A) agg. (m pl. -ci) hist., geogr. jonski:
dialetto ionico jezik jonsko narečje
piede ionico pesn. jonska stopica
modo ionico glasba jonski modus
capitello ionico arhit. jonski kapitel
scuola ionica filoz. jonska šola

B) m

1. jezik jonsko narečje

2. pesn. jonska mera

3. arhit. jonski slog

manica f

1. rokav:
mezza manica narokavnik; pren. pisarček
in maniche di camicia brez suknjiča
rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

2. ekst.
manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
una manica di furfanti lopovska drhal

4. pren. dobra mera:
si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili

massimo

A) agg. (superl. od ➞ grande)

1. največji; najvišji; maksimalen; zelo velik, visok, skrajen:
avere il massimo rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati
il massimo fattore Bog
il massimo poeta Dante
tempo massimo skrajni rok
temperatura massima maksimalna temperatura
al massimo kvečjemu
al massimo grado največ, do največje mere

2. šport
peso massimo težka kategorija (v boksu)

3. mat.
massimo comun divisore največji skupni imenovalec

B) m

1. maksimum, največ, največja mera, največja stopnja:
ottenere il massimo dei voti dobiti najvišje ocene

2. šport boksar težke kategorije

3. mat. maksimum

minimo

A) agg. (superlativ od piccolo) najmanjši; zelo majhen; minimalen:
ottenere il massimo risultato con il minimo sforzo doseči najboljši rezultat z najmanjšim naporom
prezzo minimo zelo nizka cena
programma minimo minimalni program

B) m

1. minimum, najmanj, najmanjša mera, najmanjša stopnja:
minimo garantito zajamčena najmanjša plača

2. avto minimum, najmanjše število obratov:
marciare al minimo voziti ob najmanjšem številu obratov

3. relig. pavlinec

standard

A) m invar.

1. standard; enotna mera, norma; življenjska raven; tip, vzorec, model:
lo standard di vita di un paese življenjski standard dežele
attenersi a uno standard comune držati se splošno veljavnega vzorca

2. trgov. standard

3. jezik standardni jezik, knjižni jezik

B) agg. invar. standarden, tipičen; ustaljen; zgleden:
formato standard standardni format
lingua standard standardni jezik

tasso³ m

1. stopnja:
tasso di natalità nataliteta, rodnost

2. ekon. obrestna mera
tasso di sconto eskontna mera

3. med.
tasso di zucchero nel sangue glikemija, količina sladkorja v krvi

top rate tujka angl. m invar. ekon. maksimalna obrestna mera

triplo

A) agg.

1. trikraten:
spesa tripla trikratni strošek

2. trojen:
salto triplo šport troskok

B) m

1. trojno, trikratna mera, trikratna količina

2. šport troskok

TV kratica

1. avtoTreviso (na registrskih tablicah)

2. Televisione televizija

3. Turismo Veloce hitri turizem

4. ekon.Tasso Variabile variabilna obrestna mera

bléd (-a -o) adj.

1. pallido; smorto, cereo; diafano, esangue:
bleda lica guance pallide
blede ustnice labbra ceree, livide
mrtvaško, smrtno, voščeno bled pallido come un morto
bled od jeze pallido di rabbia
postati bled impallidire

2. pren. pallido, scialbo, tenue; debole, evanescente:
bleda luč luce debole
bled spomin pallido ricordo

3. puro, mero, semplice:
bleda zavist mera invidia

diskónten (-tna -o) adj. ekon. di sconto:
diskontna mera (tasso, saggio di) sconto

dolžínski (-a -o) adj. di lunghezza; lineare; longitudinale:
dolžinska mera misura di lunghezza, lineare
geogr. dolžinska stopinja grado longitudinale

interēsse m

1. zanimanje:
mostrare interesse per una ragazza kazati zanimanje za deklico, čutiti privlačnost do dekleta

2. korist

3. ekon. obresti:
interesse attivo, passivo aktivne, pasivne obresti
tasso d'interesse obrestna mera

4. ekon. (interessenza) udeležba, delež pri dobičku

5. ekst. dobičkaželjnost

kóten (-tna -o) adj. di, dell'angolo; angolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. kotna hitrost velocità angolare
kotna mera misura angolare
kotna sekunda, minuta, stopinja secondo, minuto, grado (di angolo)
obrt. kotno dleto scalpello triangolare, subbia
teh. kotni ventil valvola angolare
teh. kotno železo ferro, trave a L
kotno jeklo angolare; grad. cantonale
geod. kotno zrcalo squadro a specchi

maksimálen (-lna -o) adj. massimale, massimo; ekst. altissimo, grandissimo:
maksimalna histrost vozila velocità massima del veicolo
avt. maksimalna moč dinama potenza massima della dinamo
meteor. maksimalni termometer termometro a massima
maksimalna temperatura temperatura massima
ekon. maksimalna cena maximum
maksimalna obrestna mera top rate
maksimalna osnova massimale

méjen (-jna -o) adj.

1. di confine, confinante, confinario, limitrofo; terminale; finitimo:
mejni prehod valico di confine

2. limite:
mejni primer caso limite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. mejna korist utile marginale
strojn. mejna mera dimensione limite
mat. mejna plast strato laterale
mejna ploskev superficie laterale
filoz. mejna situacija situazione limite
mejne znanosti scienze contigue
hist. mejni grof marchese
mejna črta linea di confine
hist. mejna grofija marca, margraviato
hist. mejni grof margravio
mejni kamen cippo, termine

mérica (-e) f

1. dem. od mera piccola misura, misurino

2. (prostorninska mera: za tekočine 0,4 l) boccale; (za žito 15—20 l) staio

mēro agg.

1. knjižno čist, nemešan

2. pren. čist, navaden:
mera svista nenamerna napaka
per mero caso povsem slučajno
per mera curiosità iz gole radovednosti

nominálen (-lna -o) adj.

1. nominale, solo di nome:
nominalna enakopravnost parità di diritti nominale

2. lingv. (imenski) nominale:
nominalna deklinacija declinazione nominale

3. ekon. (izražen v denarnem znesku) nominale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. nominalna atomska bomba bomba atomica di potenza nominale
strojn. nominalna mera misura nominale
elektr. nominalna napetost tensione nominale
ekon. nominalna vrednost valore nominale