inverosimile agg.
1. neverjeten, malo verjeten:
notizia inverosimile malo verjetna vest
2. ekst. čuden, nezaslišan, nemogoč
Zadetki iskanja
- lavoricchiare v. intr. (pres. lavoricchio)
1. delati brezvoljno
2. delati malo, v zmanjšanem obsegu (zaradi pomanjkanja dela) - malnōto agg. slabo znan, malo znan
- misēria f
1. nesreča, nesrečnost
2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
piangere miseria tarnati, jadikovati
porca miseria! presneto!
3. pren. zelo malo, majhna vsota:
costare una miseria stati zelo malo
la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal
4.
miserie pl. pren. (moralna) beda:
le miserie umane človeška beda
5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia) - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - pazzerēllo agg.
1. pomanjš. od ➞ pazzo malo nor
2. pren. norčav - P.T. kratica
1. posta e telegrafi pošta in telegraf
2. Polizia Tributaria davčna policija
3. Piccolo Teatro Malo gledališče - puzzicchiare v. intr. (pres. puzzicchio) pog. malo smrdeti; zasmrdeti
- quattrino m
1. novčič, belič
2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti
3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar - sciupacchiare v. tr. (pres. sciupacchio) pog. malo pokvariti, obrabiti, zapraviti
- soffermare
A) v. tr. (pres. soffermo) zaustaviti, ustavljati
B) ➞ soffermarsi v. rifl. (pres. mi soffermo) malo postati; ustaviti, zaustavljati se; zadržati se:
soffermarsi sui particolari zadržati se pri podrobnostih - spendicchiare v. tr., v. intr. (pres. spendicchio)
1. trošiti malo, preudarno
2. zapravljati, razmetavati - vendicchiare v. tr., v. intr. (pres. vendicchio) trgov. malo prodati, slabo poslovati
- zgŕda adv. in malo modo; con le cattive:
zgrda koga odgnati cacciare qcn. in malo modo
doseči kaj zlepa ali zgrda raggiungere uno scopo con le buone o con le cattive, con le belle o con le brutte - affilata f brušenje:
dare un'affilata malo nabrusiti - altamente avv.
1. zelo:
la sua amicizia mi onora altamente njegovo prijateljstvo mi je v veliko čast
infischiarsene altamente lepo se požvižgati (na kaj), biti prav malo mar
2. plemenito:
sentire altamente gojiti plemenita čustva
3. redko glasno - altro
A) agg.
1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi
2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli
3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova
4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto
5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi
B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu
C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda! - ancora
A) avv.
1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
stava ancora dormendo spal je še
2. (doslej, za zdaj) še:
non è ancora pronto ni še nared
3. (takrat, tedaj) še:
io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok
4. še, spet:
proverò ancora bom še poskusil
5. (označuje dodatek) še:
ne vuoi ancora un po'? bi še malo?
B) cong. še, celo:
tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši - applicare
A) v. tr. (pres. applico)
1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko
2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen
3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu
4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon
B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči - arrōsto
A) m pečenka:
arrosto di vitello, di tacchino telečja, puranova pečenka
arrosto morto dušeno meso
fumo d'arrosto ničevost
PREGOVORI: molto fumo poco arrosto preg. veliko dima, malo pečenke
B) agg. invar. pečen:
pollo arrosto pečen piščanec
carne arrosto pečeno meso
castagne arrosto pečeni kostanj
C) avv.
cuocere, fare arrosto peči