tōrcia f (pl. -ce)
1. bakla:
torcia elettrica okrogla baterijska svetilka
torcia a vento laterna
2. procesijska sveča
3. foto fleš, bliskovna luč
Zadetki iskanja
- abbassare
A) v. tr. (pres. abbasso)
1. znižati, spustiti:
abbassare la voce znižati glas
abbassare un record šport izboljšati rekord
abbassare un prezzo spustiti ceno
abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
abbassare la radio utišati radio
2. skloniti, povesiti:
abbassare il capo skloniti glavo
abbassare le armi vdati se
abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se
3. pren. ponižati
B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)
1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se
2. pasti, padati, pojemati:
mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla - accēndere*
A) v. tr. (pres. accēndo)
1. prižgati, prižigati; vžgati:
accendere il fuoco prižgati ogenj
accendere la sigaretta prižgati cigareto
accendere il termosifone, la stufa odpreti radiator, prižgati peč
accendere la radio, la luce, il televisore prižgati radio, luč, televizor
2. podžgati, razvneti:
accendere una guerra razvneti vojno
accendere una lite, una disputa podžgati prepir, razpravljanje
accendere le passioni razvneti strasti
3. najeti:
accendere un mutuo najeti posojilo
B) ➞ accēndersi v. rifl. (pres. mi accēndo) vžgati se, vneti se (tudi pren.):
accendersi d'ira razjeziti se
accendersi d'amore zaljubiti se - aprire*
A) v. tr. (pres. apro)
1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico
2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo
3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo
4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj
B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)
1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!
2. odpreti se (cvet)
3. odpreti se, zjasniti se
4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu - bléd (-a -o) adj.
1. pallido; smorto, cereo; diafano, esangue:
bleda lica guance pallide
blede ustnice labbra ceree, livide
mrtvaško, smrtno, voščeno bled pallido come un morto
bled od jeze pallido di rabbia
postati bled impallidire
2. pren. pallido, scialbo, tenue; debole, evanescente:
bleda luč luce debole
bled spomin pallido ricordo
3. puro, mero, semplice:
bleda zavist mera invidia - bledéti (-ím) imperf.
1. impallidire, divenire pallido, sbiancare:
bledeti od jeze impallidire di, dalla rabbia
2. pren. sbiadire, scolorare; attenuarsi:
luč bledi la luce si va attenuando
spomin nanj bledi il ricordo di lui sbiadisce - blískav (-a -o) adj. lampeggiante; ekspr. splendente:
bliskava luč luce lampeggiante - blískoven (-vna -o) adj. elektr.
bliskovna žarnica lampeggiatore elettronico
fot. bliskovna luč lampo - blísniti (-em)
A) perf.
1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce
2. ekspr. (šiniti) guizzare:
puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria
B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò - bóčen (-čna -o) adj. laterale, di lato; di fianco:
bočna ploskev superficie laterale
bočni veter vento di traverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kor. bočni korak passo laterale
navt. bočna luč luce laterale
voj. bočni ogenj fuoco di fianco
navt. bočna lestev barcarizzo
bočna plovba bordata
hist., voj. bočni oklep scarsella, fiancale; (za konja) scarsellone
aer., avt. bočni zdrs dérapage
bočno zadetje speronamento
šport. bočno plavanje over - bóren (-rna -o) adj.
1. meschino, scarso, stentato, misero, debole; poco:
svet porasel z borno travo una landa coperta di poca erba
borna luč luce debole
2. povero, misero, miserabile:
borna koča misera capanna
borno bivališče abituro - bucare
A) v. tr. (pres. buco)
1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice
2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo
3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč
4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga
B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)
1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla
2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo
3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa - čúden (-dna -o)
A) adj.
1. strano; curioso:
stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole
2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma
3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce
B) čúdno (-ega) n strano:
nekaj čudnega qualcosa di strano
je kaj čudnega? che c'è di strano?
nič ni čudnega non meraviglia - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - fosforescénten (-tna -o) adj. fosforescente:
fosforescentna snov sostanza fosforescente
fosforescentna luč luce fosforica, fosforescente - intermittēnte agg. v rednih presledkih; ki prekinja:
luce intermittente utripajoča luč - jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs. - krátek (-tka -o)
A) adj.
1. corto, breve; pren. succinto:
kratki lasje capelli corti
kratke hlače pantaloni corti
kratko pismo lettera breve
kratki film cortometraggio
2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
kratka bolezen malattia breve
kratek rok breve termine
kratko življenje vita breve
v kratkem času in breve tempo
3. elektr.
kratki stik corto circuito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
biti kratke pameti avere il cervello di gallina
biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
med. kratka sapa fiato grosso
lingv. kratki samoglasnik vocale breve
rad. kratki valovi onde corte
obl. kratek brezrokavni plašč mantella
ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
obl. kratek jopič giubbotto
hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
kratek oris schizzo
muz. kratek predložek acciaccatura
kratek sprehod giretto
šport. kratek (kondicijski)
trening sgroppata
muz. kratka arija arietta
kratka dvocevka (mafijašev) lupara
avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
muz. kratka pavza comma
hist. kratka pištola mazzagatto
lit. kratka poučna zgodba apologo
kratka pridiga, kratek govor sermone
pren. kratka reklama stacco
lit. kratka študija profilo
kratka vsebina sommario
obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
obl. kratke hlače angl. shorts
kratko pojasnilo cenno
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
B) krátki (-a -o) m, f, n
držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
v kratkem (kmalu) tra breve - lampada f
1. svetilka:
lampada a petrolio petrolejka
lampada a stelo stoječa svetilka
lampada ad arco obločnica
lampada votiva relig. zaobljubna luč
2. ekst.
lampada a spirito špiritni gorilnik
lampada per saldare spajkalna plamenka
3. pren. vodnik, vzor
4. ekst. knjižno zvezda
5. ekst. plamen - lampo
A) m
1. blisk (tudi ekst.):
fare lampi e fulmini pren. hudo se zjeziti
lampo fotografico foto bliskovna luč, bliskovka
in un lampo v trenutku
2. pren. preblisk:
lampo di genio genialni preblisk
B) agg. invar. bliskovit:
guerra lampo bliskovita vojna
cerniera lampo, chiusura lampo obl. zadrga na poteg