Franja

Zadetki iskanja

  • tōrcia f (pl. -ce)

    1. bakla:
    torcia elettrica okrogla baterijska svetilka
    torcia a vento laterna

    2. procesijska sveča

    3. foto fleš, bliskovna luč
  • abbassare

    A) v. tr. (pres. abbasso)

    1. znižati, spustiti:
    abbassare la voce znižati glas
    abbassare un record šport izboljšati rekord
    abbassare un prezzo spustiti ceno
    abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
    abbassare la radio utišati radio

    2. skloniti, povesiti:
    abbassare il capo skloniti glavo
    abbassare le armi vdati se
    abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se

    3. pren. ponižati

    B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)

    1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se

    2. pasti, padati, pojemati:
    mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla
  • accēndere*

    A) v. tr. (pres. accēndo)

    1. prižgati, prižigati; vžgati:
    accendere il fuoco prižgati ogenj
    accendere la sigaretta prižgati cigareto
    accendere il termosifone, la stufa odpreti radiator, prižgati peč
    accendere la radio, la luce, il televisore prižgati radio, luč, televizor

    2. podžgati, razvneti:
    accendere una guerra razvneti vojno
    accendere una lite, una disputa podžgati prepir, razpravljanje
    accendere le passioni razvneti strasti

    3. najeti:
    accendere un mutuo najeti posojilo

    B) ➞ accēndersi v. rifl. (pres. mi accēndo) vžgati se, vneti se (tudi pren.):
    accendersi d'ira razjeziti se
    accendersi d'amore zaljubiti se
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • bléd (-a -o) adj.

    1. pallido; smorto, cereo; diafano, esangue:
    bleda lica guance pallide
    blede ustnice labbra ceree, livide
    mrtvaško, smrtno, voščeno bled pallido come un morto
    bled od jeze pallido di rabbia
    postati bled impallidire

    2. pren. pallido, scialbo, tenue; debole, evanescente:
    bleda luč luce debole
    bled spomin pallido ricordo

    3. puro, mero, semplice:
    bleda zavist mera invidia
  • bledéti (-ím) imperf.

    1. impallidire, divenire pallido, sbiancare:
    bledeti od jeze impallidire di, dalla rabbia

    2. pren. sbiadire, scolorare; attenuarsi:
    luč bledi la luce si va attenuando
    spomin nanj bledi il ricordo di lui sbiadisce
  • blískav (-a -o) adj. lampeggiante; ekspr. splendente:
    bliskava luč luce lampeggiante
  • blískoven (-vna -o) adj. elektr.
    bliskovna žarnica lampeggiatore elettronico
    fot. bliskovna luč lampo
  • blísniti (-em)

    A) perf.

    1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
    luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce

    2. ekspr. (šiniti) guizzare:
    puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria

    B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
    blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò
  • bóčen (-čna -o) adj. laterale, di lato; di fianco:
    bočna ploskev superficie laterale
    bočni veter vento di traverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kor. bočni korak passo laterale
    navt. bočna luč luce laterale
    voj. bočni ogenj fuoco di fianco
    navt. bočna lestev barcarizzo
    bočna plovba bordata
    hist., voj. bočni oklep scarsella, fiancale; (za konja) scarsellone
    aer., avt. bočni zdrs dérapage
    bočno zadetje speronamento
    šport. bočno plavanje over
  • bóren (-rna -o) adj.

    1. meschino, scarso, stentato, misero, debole; poco:
    svet porasel z borno travo una landa coperta di poca erba
    borna luč luce debole

    2. povero, misero, miserabile:
    borna koča misera capanna
    borno bivališče abituro
  • bucare

    A) v. tr. (pres. buco)

    1. luknjati, preluknjati:
    bucare una parete prebiti steno
    bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

    2. predreti:
    bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
    ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

    3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
    bucare una notizia publ. ne objaviti novice
    bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

    4. prebosti, preluknjati:
    bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

    B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

    1. predreti se:
    si è bucata la gomma guma se je predrla

    2. zbosti se, raniti se:
    bucarsi con un ago zbosti se z iglo

    3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
    è uno che si buca ta se fiksa
  • čúden (-dna -o)

    A) adj.

    1. strano; curioso:
    stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
    imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

    2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
    čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

    3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
    zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
    postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

    B) čúdno (-ega) n strano:
    nekaj čudnega qualcosa di strano
    je kaj čudnega? che c'è di strano?
    nič ni čudnega non meraviglia
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • fosforescénten (-tna -o) adj. fosforescente:
    fosforescentna snov sostanza fosforescente
    fosforescentna luč luce fosforica, fosforescente
  • intermittēnte agg. v rednih presledkih; ki prekinja:
    luce intermittente utripajoča luč
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • krátek (-tka -o)

    A) adj.

    1. corto, breve; pren. succinto:
    kratki lasje capelli corti
    kratke hlače pantaloni corti
    kratko pismo lettera breve
    kratki film cortometraggio

    2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
    kratka bolezen malattia breve
    kratek rok breve termine
    kratko življenje vita breve
    v kratkem času in breve tempo

    3. elektr.
    kratki stik corto circuito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    biti kratke pameti avere il cervello di gallina
    biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
    biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
    med. kratka sapa fiato grosso
    lingv. kratki samoglasnik vocale breve
    rad. kratki valovi onde corte
    obl. kratek brezrokavni plašč mantella
    ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
    publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
    ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
    obl. kratek jopič giubbotto
    hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
    kratek oris schizzo
    muz. kratek predložek acciaccatura
    kratek sprehod giretto
    šport. kratek (kondicijski)
    trening sgroppata
    muz. kratka arija arietta
    kratka dvocevka (mafijašev) lupara
    avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
    obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
    muz. kratka pavza comma
    hist. kratka pištola mazzagatto
    lit. kratka poučna zgodba apologo
    kratka pridiga, kratek govor sermone
    pren. kratka reklama stacco
    lit. kratka študija profilo
    kratka vsebina sommario
    obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
    obl. kratke hlače angl. shorts
    kratko pojasnilo cenno
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

    B) krátki (-a -o) m, f, n
    držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
    potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
    povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
    na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
    v kratkem (kmalu) tra breve
  • lampada f

    1. svetilka:
    lampada a petrolio petrolejka
    lampada a stelo stoječa svetilka
    lampada ad arco obločnica
    lampada votiva relig. zaobljubna luč

    2. ekst.
    lampada a spirito špiritni gorilnik
    lampada per saldare spajkalna plamenka

    3. pren. vodnik, vzor

    4. ekst. knjižno zvezda

    5. ekst. plamen
  • lampo

    A) m

    1. blisk (tudi ekst.):
    fare lampi e fulmini pren. hudo se zjeziti
    lampo fotografico foto bliskovna luč, bliskovka
    in un lampo v trenutku

    2. pren. preblisk:
    lampo di genio genialni preblisk

    B) agg. invar. bliskovit:
    guerra lampo bliskovita vojna
    cerniera lampo, chiusura lampo obl. zadrga na poteg