Franja

Zadetki iskanja

  • neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
    dati neprave podatke fornire false generalità
    lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
    piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
    obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
    neprava svila seta artificiale
    nepravi biseri perle false
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
    nepravi ulomek frazione impropria
    anat. neprava rebra costole false, mendose
    lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
    biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
    lingv. neprava pripona suffisoide
    zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma)
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • picchiata f

    1. prebunkanje; pretep

    2. trkanje

    3. aero pikiranje, strmoglavi let; šport strmoglavi spust:
    buttarsi in picchiata a fare qcs. lotiti se česa z vsemi silami
    scendere in picchiata aero pikirati; šport spustiti se na vrat na nos
  • piglio1 m (pl. -gli)
    dar di piglio (a) zgrabiti kaj naglo, odločno; pren. lotiti se česa
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • vela f

    1. navt. jadro:
    vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
    vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
    a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
    barca, nave a vela jadrnica
    sport della vela jadralstvo (vodni šport)
    volo a vela jadranje (jadralno letenje)
    alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
    ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
    avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
    dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
    far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
    far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

    2. ekst. jadro; jadrnica

    3. šport jadralstvo (vodni šport)

    4. arhit. kapa (oboka):
    campanile a vela zvonik na preslico
  • vnéma (-e) f ardore, fervore, impeto, impegno, zelo:
    lotiti se dela z veliko vnemo accingersi al lavoro con grande impegno
    prizadevati si z veliko vnemo prodigarsi con grande zelo