Franja

Zadetki iskanja

  • prenéhati (-am) | prenehávati (-am) perf., imperf.

    1. smettere, finire; chiudere, cessare:
    prenehati kaditi smettere di fumare
    podjetje je prenehalo obratovati la ditta ha cessato l'attività, ha chiuso
    prenehati s trgovsko dejavnostjo ritirarsi dal commercio

    2. calmarsi, cessare, smettere; spirare, scadere:
    bolečine v želodcu so prenehale il mal di stomaco si è calmato, è cessato
    mandat mu bo prenehal letos il suo mandato spira quest'anno
    grmenje je prenehalo ha smesso di tuonare
    pren. prenehati delo staccare
    pren. prenehati s čim chiudere bottega
    prenehati ljubiti koga disinnamorarsi di qcn.
  • profondo

    A) agg. globok (tudi ekst., pren.):
    voragine profonda globoko brezno
    radici profonde globoke korenine
    colore profondo temna barva
    buio profondo trda tema
    notte profonda temna noč
    sonno profondo trdno spanje
    profondo conoscitore di una materia temeljit poznavalec nekega področja
    nutrire un amore, un odio profondo verso qcn. koga iz dna duše ljubiti, sovražiti

    B) m

    1. globina, dno (tudi pren.):
    nel profondo dell'animo v globini duše

    2. psihol. podzavest
  • sílno adv. fortemente; intensamente; svisceratamente; veementemente:
    silno ljubiti amare svisceratamente
    silno bogat straricco
  • simile

    A) agg.

    1. podoben

    2. takšen

    B) m, f

    1. vrstnik, vrstnica

    2.
    simili m pl. bližnji:
    amare i propri simili ljubiti svoje bližnje
  • strástno adv. appassionatamente, pazzamente, svisceratamente:
    strastno ljubiti amare appassionatamente
    strastno se navdušiti infanatichire
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • vivere*

    A) v. intr. (pres. vivo)

    1. živeti (biti pri življenju):
    cessare di vivere umreti

    2. živeti; preživljati se:
    vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
    vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
    vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
    vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
    Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
    vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
    vivere alla giornata živeti tjavendan
    non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
    vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
    vivere per qcn. živeti za koga
    vivere a sé živeti odmaknjeno

    3. živeti, obnašati se

    4. pren. živeti:
    vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

    5. tisk
    vive! ostane, stet

    B) v. tr.

    1. živeti; preživeti, preživljati:
    vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
    vivere una vita serena živeti mirno

    2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
    vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
    vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

    C) m (le sing.)

    1. življenje:
    amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

    2. ekst. življenje (sredstva):
    il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
    PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
    chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
    chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • zvésto adv.

    1. fedelmente, lealmente:
    zvesto ljubiti amare fedelmente

    2. pren. attentamente

    3. devotamente