Franja

Zadetki iskanja

  • vēnere f

    1. lepotica

    2.
    veneri pl. pren. knjižno lepota, ljubkost

    3.
    monte di Venere anat. venerin griček

    4. pren. čutna ljubezen, čutnost:
    venere di marciapiede pocestnica
    venere solitaria onanija, samozadovoljevanje

    5. pog. petek

    6. astr. Venera

    7. zool. (vongola) venernica (Venus)
    PREGOVORI: né di Venere né di Marte ci si sposa oppur si parte preg. na petek ali na torek se ne ženi in na pot ne kreni
  • zoofilia f

    1. zoofilija, ljubezen do živali

    2. psihiatr. erotična zoofilija

    3. bot. zoohornost
  • abbacinare v. tr. (pres. abbacino)

    1. zaslepiti

    2. prevarati; zastreti, omračiti:
    talvolta l'amore abbacina le menti včasih ljubezen zaslepi razum
  • alimentare1 v. tr. (pres. alimento)

    1. rediti, hraniti; pren. gojiti:
    alimentare l'amore, l'odio gojiti ljubezen, sovraštvo

    2. napajati, dovajati, polniti; gnati, poganjati:
    alimentare un serbatoio polniti rezervoar
    il motore è alimentato da combustibile liquido motor poganja tekoče gorivo
  • ànti adv. nareč. (menda) mica:
    anti ne boš rekla, da je taka lepa ljubezen greh? non dirai mica che un amore così bello sia peccato?
  • ardēnte agg.

    1. goreč, vroč:
    sabbia ardente vroč pesek
    febbre ardente visoka vročina
    camera ardente mrliška veža

    2. pren. ognjevit, vnet, strasten:
    amore ardente strastna ljubezen; bleščeč, žareč, svetel:
    occhi ardenti žareče oči
  • Bacco m

    1. mitol. Bakh

    2. vino, pijača, veseljačenje:
    dedito a Bacco šalj. pijanec
    per Bacco!, corpo di Bacco! prmejduš!, gromska strela!, hudimana!
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. vino, kajenje in ljubezen spravijo človeka v grob
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • capanna f

    1. koča, koliba:
    pancia mia, fatti capanna pren. šalj. udri po jedači! to bo požrtija
    due cuori e una capanna pren. ljubezen ne potrebuje razkošja
    a capanna dvokapna (streha)

    2. lopa (za kmečko orodje ipd.)

    3. planinska koča
  • cenere

    A) agg.

    1. pepel:
    andare, ridursi in cenere zgoreti
    ridurre qcs. in cenere upepeliti, popolnoma uničiti kaj
    covare sotto la cenere pren. tleti pod pepelom

    2. pl. relig. Pepelnica, Pepelnična sreda

    3. pl. pepel, posmrtni ostanki

    4. pepelna barva
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducono l'uomo in cenere preg. pijača, tobak in ljubezen človeku kopljejo grob

    B) agg. invar. pepelen, pepelne barve:
    capelli cenere pepelni lasje
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • convertire

    A) v. tr. (pres. convērto)

    1. spremeniti, spreminjati; pretvoriti, pretvarjati; konvertirati (tudi pren.):
    convertire il vapore in acqua pretvoriti paro v vodo
    convertire un decreto in legge spremeniti dekret v zakon
    convertire una valuta zamenjati valuto

    2. spreobrniti, spreobračati:
    convertire qcn. al cattolicesimo spreobrniti koga v katoliško vero

    B) ➞ convertirsi v. rifl. (pres. mi convērto)

    1. spreobrniti, spreobračati se

    2. spremeniti, spreminjati se; sprevračati, izroditi se:
    l'amore può convertirsi in odio ljubezen se lahko sprevrže v sovraštvo
  • corrispondere*

    A) v. tr. (pres. corrispondo)

    1. vrniti, vračati (čustva)

    2. izplačati

    B) v. intr.

    1. ustrezati; ujemati se; odgovarjati:
    un piede corrisponde a un terzo del metro circa čevelj je približno tretjina metra

    2. biti kos; biti na višini; ustrezati

    3. biti blizu; gledati:
    la finestra corrisponde sul giardino okno gleda na vrt

    4. vrniti, vračati (čustva):
    corrispondere all'affetto di qcn. vračati ljubezen nekoga

    5. dopisovati si; korespondirati

    C) ➞ corrispondersi v. rifl. (pres. ci corrispondiamo)

    1. ujemati se

    2. biti, stati si nasproti
  • cuōre m

    1. srce:
    malattie di cuore med. srčne bolezni
    cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

    2. pren. srce:
    cuore nobile plemenito srce
    i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
    amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
    donna del cuore ljubica
    persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
    di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
    in cuore suo pri sebi
    avere il cuore di pietra biti brezsrčen
    avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
    avere in cuore di fare nameravati
    rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
    stare a cuore a qcn. biti komu do česa
    sentirsi stringere il cuore stisniti srce
    ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
    ridere di cuore od srca se smejati
    mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
    mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
    spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

    3. pren. srčnost, pogum:
    perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
    farsi cuore opogumiti se
    non gli basta il cuore nima poguma

    4. oseba:
    cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
    cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

    5. pren. čustva, zadeve:
    pene del cuore srčne muke
    affari del cuore srčne zadeve

    6. pl. igre srce (pri kartah)

    7. središče:
    il cuore della città mestno središče
    nel cuore della notte sredi noči

    8. zool.
    cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

    9. bot.
    cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
    PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca
  • čúten (-tna -o) adj.

    1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
    čutni organ organo dei sensi
    čutna zaznava percezione sensibile
    čutna narava natura sensibile
    anat. čutni živec nervo sensibile
    filoz. čutni svet mondo sensibile
    psih. čutna prevara illusione dei sensi

    2. sensuale, carnale:
    duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
    čutno poželenje appetito carnale
    čutne ustnice labbra sensuali
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • dolgováti (-újem) imperf. dovere, essere debitore (tudi ekst.):
    komu dolgovati tisoč evrov essere debitore a qcn. di mille euro
    dolgovati staršem ljubezen in hvaležnost dovere amore e riconoscenza ai genitori
  • domovínski (-a -o) adj. di, della patria; patrio; patriottico; di residenza; di cittadinanza:
    domovinska ljubezen amor di patria
    domovinska občina comune di residenza
    domovinska pesem canzone patriottica
    jur. domovinska pravica diritto di residenza; ekst. diritto di cittadinanza
    domovinski list certificato di cittadinanza
  • drugospôlen (-lna -o) adj. di altro sesso, eterosessuale:
    drugospolna ljubezen amore eterosessuale