vēnere f
1. lepotica
2.
veneri pl. pren. knjižno lepota, ljubkost
3.
monte di Venere anat. venerin griček
4. pren. čutna ljubezen, čutnost:
venere di marciapiede pocestnica
venere solitaria onanija, samozadovoljevanje
5. pog. petek
6. astr. Venera
7. zool. (vongola) venernica (Venus)
PREGOVORI: né di Venere né di Marte ci si sposa oppur si parte preg. na petek ali na torek se ne ženi in na pot ne kreni
Zadetki iskanja
- zoofilia f
1. zoofilija, ljubezen do živali
2. psihiatr. erotična zoofilija
3. bot. zoohornost - abbacinare v. tr. (pres. abbacino)
1. zaslepiti
2. prevarati; zastreti, omračiti:
talvolta l'amore abbacina le menti včasih ljubezen zaslepi razum - alimentare1 v. tr. (pres. alimento)
1. rediti, hraniti; pren. gojiti:
alimentare l'amore, l'odio gojiti ljubezen, sovraštvo
2. napajati, dovajati, polniti; gnati, poganjati:
alimentare un serbatoio polniti rezervoar
il motore è alimentato da combustibile liquido motor poganja tekoče gorivo - ànti adv. nareč. (menda) mica:
anti ne boš rekla, da je taka lepa ljubezen greh? non dirai mica che un amore così bello sia peccato? - ardēnte agg.
1. goreč, vroč:
sabbia ardente vroč pesek
febbre ardente visoka vročina
camera ardente mrliška veža
2. pren. ognjevit, vnet, strasten:
amore ardente strastna ljubezen; bleščeč, žareč, svetel:
occhi ardenti žareče oči - Bacco m
1. mitol. Bakh
2. vino, pijača, veseljačenje:
dedito a Bacco šalj. pijanec
per Bacco!, corpo di Bacco! prmejduš!, gromska strela!, hudimana!
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. vino, kajenje in ljubezen spravijo človeka v grob - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - bôžji (-a -e) adj.
1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro
2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile - capanna f
1. koča, koliba:
pancia mia, fatti capanna pren. šalj. udri po jedači! to bo požrtija
due cuori e una capanna pren. ljubezen ne potrebuje razkošja
a capanna dvokapna (streha)
2. lopa (za kmečko orodje ipd.)
3. planinska koča - cenere
A) agg.
1. pepel:
andare, ridursi in cenere zgoreti
ridurre qcs. in cenere upepeliti, popolnoma uničiti kaj
covare sotto la cenere pren. tleti pod pepelom
2. pl. relig. Pepelnica, Pepelnična sreda
3. pl. pepel, posmrtni ostanki
4. pepelna barva
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducono l'uomo in cenere preg. pijača, tobak in ljubezen človeku kopljejo grob
B) agg. invar. pepelen, pepelne barve:
capelli cenere pepelni lasje - colpo m
1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)
3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma
4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad
5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop
6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar - convertire
A) v. tr. (pres. convērto)
1. spremeniti, spreminjati; pretvoriti, pretvarjati; konvertirati (tudi pren.):
convertire il vapore in acqua pretvoriti paro v vodo
convertire un decreto in legge spremeniti dekret v zakon
convertire una valuta zamenjati valuto
2. spreobrniti, spreobračati:
convertire qcn. al cattolicesimo spreobrniti koga v katoliško vero
B) ➞ convertirsi v. rifl. (pres. mi convērto)
1. spreobrniti, spreobračati se
2. spremeniti, spreminjati se; sprevračati, izroditi se:
l'amore può convertirsi in odio ljubezen se lahko sprevrže v sovraštvo - corrispondere*
A) v. tr. (pres. corrispondo)
1. vrniti, vračati (čustva)
2. izplačati
B) v. intr.
1. ustrezati; ujemati se; odgovarjati:
un piede corrisponde a un terzo del metro circa čevelj je približno tretjina metra
2. biti kos; biti na višini; ustrezati
3. biti blizu; gledati:
la finestra corrisponde sul giardino okno gleda na vrt
4. vrniti, vračati (čustva):
corrispondere all'affetto di qcn. vračati ljubezen nekoga
5. dopisovati si; korespondirati
C) ➞ corrispondersi v. rifl. (pres. ci corrispondiamo)
1. ujemati se
2. biti, stati si nasproti - cuōre m
1. srce:
malattie di cuore med. srčne bolezni
cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker
2. pren. srce:
cuore nobile plemenito srce
i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
donna del cuore ljubica
persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
in cuore suo pri sebi
avere il cuore di pietra biti brezsrčen
avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
avere in cuore di fare nameravati
rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
stare a cuore a qcn. biti komu do česa
sentirsi stringere il cuore stisniti srce
ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
ridere di cuore od srca se smejati
mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
spezzare il cuore a qcn. komu streti srce
3. pren. srčnost, pogum:
perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
farsi cuore opogumiti se
non gli basta il cuore nima poguma
4. oseba:
cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!
5. pren. čustva, zadeve:
pene del cuore srčne muke
affari del cuore srčne zadeve
6. pl. igre srce (pri kartah)
7. središče:
il cuore della città mestno središče
nel cuore della notte sredi noči
8. zool.
cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)
9. bot.
cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca - čúten (-tna -o) adj.
1. dei sensi; sensibile; sensorio, sensoriale:
čutni organ organo dei sensi
čutna zaznava percezione sensibile
čutna narava natura sensibile
anat. čutni živec nervo sensibile
filoz. čutni svet mondo sensibile
psih. čutna prevara illusione dei sensi
2. sensuale, carnale:
duhovna in čutna ljubezen amore platonico e amore carnale
čutno poželenje appetito carnale
čutne ustnice labbra sensuali - čútiti (-im)
A) imperf. ➞ začutiti
1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare
2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo
3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria
4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.
5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra
6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato
B) čutíti se (-im se) imperf. refl.
1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso
2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare - dolgováti (-újem) imperf. dovere, essere debitore (tudi ekst.):
komu dolgovati tisoč evrov essere debitore a qcn. di mille euro
dolgovati staršem ljubezen in hvaležnost dovere amore e riconoscenza ai genitori - domovínski (-a -o) adj. di, della patria; patrio; patriottico; di residenza; di cittadinanza:
domovinska ljubezen amor di patria
domovinska občina comune di residenza
domovinska pesem canzone patriottica
jur. domovinska pravica diritto di residenza; ekst. diritto di cittadinanza
domovinski list certificato di cittadinanza - drugospôlen (-lna -o) adj. di altro sesso, eterosessuale:
drugospolna ljubezen amore eterosessuale