Franja

Zadetki iskanja

  • giunonico agg. (m pl. -ci) junonski:
    bellezza giunonica junonska lepota
  • impareggiabile agg. brez primere, neprimerljiv; nezamenljiv, enkraten, edinstven, dragocen:
    bellezza impareggiabile enkratna lepota
  • incendiario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. zažigalen; pren. podpihovalen, hujskaški:
    bomba incendiaria zažigalna bomba
    discorso incendiario hujskaške besede

    2. pren. izzivalen; razvnemajoč:
    bellezza incendiaria izzivalna lepota

    B) m (f -ia) požigalec, požigalka
  • junónski (-a -o) adj. mitol. giunonico:
    junonska lepota bellezza giunonica
  • mármorno adv. color marmo; di marmo:
    marmorno bel color marmo bianco
    marmorno hladna lepota bellezza di un freddo marmoreo
  • môški (-ega)

    A) m uomo; maschio:
    bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
    frizer za moške barbiere
    stranišče za moške gabinetto per uomini

    B) môški (-a -o) adj.

    1. maschile, maschio:
    moški potomec discendente maschile

    2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
    moški glas voce maschile, mascolina
    moška obutev calzatura maschile, da uomo
    moška lepota bellezza virile
    anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
    tosk. bischero; vulg. cazzo
    moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
    moško delo lavoro pesante, da uomini
    hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
    bot. moška rastlina pianta maschile
    lit. moška rima rima tronca
    biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
    biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
    bot. moški cvet fiore staminifero
    lingv. moški spol genere maschile
    muz. moški zbor coro maschile
  • očárati (-am) | očarávati (-újem) perf., imperf. affascinare, ammaliare, incantare; sedurre; innamorare; pren. stregare:
    očarati poslušalstvo affascinare l'uditorio
    očarala ga je lepota kraja fu ammaliato dalla bellezza del luogo
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odcvetél (-a -o) adj. sfiorito; appassito; sbiadito:
    odcvetela lepota bellezza sbiadita
  • passato

    A) agg.

    1. pretekel; prejšnji

    2. ekst. prejšnji, zastarel:
    moda passata zastarela moda
    è acqua passata pren. to je lanski sneg

    3. ekst. star; nesvež; pren. uvel:
    bellezza passata uvela lepota

    B) m

    1. preteklost:
    rimpiangere il passato objokovati preteklost

    2. knjižno prednik; ekst. pokojni

    3. jezik preteklik:
    passato prossimo, remoto bližnji, daljni preteklik

    4. kulin. pasirana zelenjava
  • poráziti (-im) | porážati (-am) perf., imperf.

    1. (premagati) sconfiggere, sbaragliare, sgominare; ekst. battere:
    domače moštvo je porazilo goste la squadra locale ha battuto la squadra ospite

    2. pren. (prevzeti, presenetiti) conquistare; sopraffare:
    porazila jo je lepota kraja fu conquistata dalla bellezza del luogo
  • pritegníti (-em) | pritegováti (-újem) perf., imperf.

    1. attirare, attrarre; tirare:
    magnet priteguje la calamita attira
    pritegniti zavoro tirare il freno (a mano)

    2. tirare, stringere, avvitare:
    pritegniti pas na hlačah stringere la cinghia dei pantaloni
    pritegniti vijak avvitare la vite

    3. attirare, tirare dalla propria parte; coinvolgere:
    pritegniti tuji kapital attirare il capitale straniero

    4. attirare, attrarre (l'attenzione, il favore):
    pritegnila jih je lepota trga furono attratti dalla bellezza della piazza

    5. associarsi al canto

    6. (pritrditi, pritrjevati komu) annuire, acconsentire

    7. pog. (udariti) colpire, bastonare
  • sbiadito agg.

    1. obledel, zbledel

    2. pren. odcvetel; bled, medel:
    bellezza sbiadita odcvetela lepota
  • unire

    A) v. tr. (pres. unisco)

    1. spojiti, spajati

    2. ekst. združiti, združevati:
    un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
    unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

    3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
    unire in matrimonio poročiti

    4. zvezati (s cesto, telefonom)

    B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

    1. zvezati se:
    unirsi in matrimonio poročiti se

    2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
    proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

    3. (armonizzarsi) biti skladen

    C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

    1. pridružiti se

    2. ekst. biti združen:
    in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca
  • vél (-a -o) adj.

    1. appassito, avvizzito; floscio:
    vel šopek mazzetto avvizzito
    vela koža pelle floscia

    2. pren. decrepito

    3. passato, sfiorito:
    vela lepota bellezza sfiorita
  • vēnere f

    1. lepotica

    2.
    veneri pl. pren. knjižno lepota, ljubkost

    3.
    monte di Venere anat. venerin griček

    4. pren. čutna ljubezen, čutnost:
    venere di marciapiede pocestnica
    venere solitaria onanija, samozadovoljevanje

    5. pog. petek

    6. astr. Venera

    7. zool. (vongola) venernica (Venus)
    PREGOVORI: né di Venere né di Marte ci si sposa oppur si parte preg. na petek ali na torek se ne ženi in na pot ne kreni
  • vilínski (-a -o) adj.

    1. di fate, delle fate; delle ninfe, ninfale

    2. pren. angelico, celestiale, ineffabile:
    vilinska lepota una bellezza angelica, ineffabile
  • virile agg.

    1. moški:
    bellezza virile moška lepota
    membro virile moški ud, penis

    2. moški (ki se nanaša na zrelega moškega)

    3. pren. možat; odločen:
    contegno virile možato obnašanje
    stile virile možat, krepek slog
    sopportare l'avversa sorte con animo virile možato prenašati udarce zle usode
  • vrédnost (-i) f

    1. valore:
    prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
    kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

    2. valore, qualità:
    biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
    estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

    3. (vrednota) valore:
    dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

    4. ekon. valore:
    nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
    dodana vrednost valore aggiunto
    menjalna vrednost valore di scambio
    presežna vrednost plusvalore
    tržna vrednost valore di mercato

    5. (značilnost glede na število enot) valore:
    vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
    maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
    mat. absolutna vrednost valore assoluto
    funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
    lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
    kurilna vrednost valore calorifico
    muz. notna vrednost valore della nota
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
  • žénski (-a -o) adj.

    1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
    ženski potomci discendenti femminili
    ženski spolni organi genitali femminili
    ženske bolezni malattie femminili
    ženski glas voce femminile, muliebre
    obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
    ženska ura orologio da donna
    ženski samostan convento femminile
    ženski poklic professione femminile
    ženska revija rivista per donne

    2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
    ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
    ženska lepota bellezza femminile, muliebre
    agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
    gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
    hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
    ženska ročna dela lavori femminili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
    biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
    bot. ženski cvet fiore femminile
    bot. ženska rastlina pianta femminile
    kozm. ženski parfum profumo femminile
    lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
    lingv. ženski spol genere femminile
    lit. ženska cezura cesura femminile
    ženska rima rima femminile, piana
    muz. ženski zbor coro femminile
    um. (ženski) model modella
    obl. ženska bluza camicetta
    obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
    obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
    obl. ženski jopič casacca
    ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
    ženski polškorenjček polacca
    ženski slamnik pamela
    anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
    šport. žensko plavanje il femminile di nuoto