spájka (-e) f teh. lega per saldatura:
mehka, trda spajka lega per saldatura dolce, forte
cinkova, kositrova spajka lega di zinco per brasature, lega di stagno per brasare
Zadetki iskanja
- terzēra f gradb. strešna lega
- trasposizione f
1. prenašanje, prenos
2. glasba transpozicija
3. med. transpozicija, zamaknjena lega (črevesja)
4. jezik transpozicija, premeščanje (besed v stavku) - vezáč (-a) m legatore, chi lega (covoni e sim.)
- vezálka (-e) f
1. laccio, stringa (delle scarpe)
2. legatrice, donna che lega - vézati (véžem) imperf.
1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine
2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma
3. teh. collegare, congiungere
4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle
5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura
6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento
7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento
8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente
9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni
10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento
11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca
12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare - antialcōlico agg. (m pl. -ci) antialkoholen:
lega antialcolica združenje za boj proti alkoholizmu - cónski (-a -o) adj. di, della zona; zonale; a zona; šport.
conska liga divisione, lega zonale
conska obramba difesa a zona
šah. conski turnir torneo di zona - dominante
A) agg.
1. vodilen; prevladujoč; glaven; višji; dominanten:
classe dominante vodilni razred
posizione dominante višja lega; pren. vodilni položaj
2. glasba dominanten
B) f glasba dominanta - dominánten (-tna -o) adj.
1. (prevladujoč) dominante, predominante, prevalente, preponderante:
dominantna vloga ruolo, funzione dominante
2. pren. dominante
3. (ki se dviga nad) dominante, che domina:
dominantna lega posizione dominante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dominantna lastnost carattere dominante
biol. dominantna vrsta specie dominante
muz. dominantni akord accordo dominante - glavíčen (-čna -o) adj. della testa, del bulbo; cefalico:
med. glavična lega ploda presentazione cefalica del feto - indiferénten (-tna -o) adj.
1. (neopredeljen) indifferente
2. knjiž. (nepomemben, nebistven) indifferente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem., farm. indiferentna snov sostanza inerte, indifferente
fiz. indiferentna lega posizione indifferente - labílen (-lna -o) adj.
1. (nestalen, neuravnovešen) labile, incostante, squilibrato:
labilna osebnost personalità labile
2. (nestabilen, majav) instabile, malfermo, vacillante:
fiz. labilna lega posizione labile
kem. labilna spojina composto labile
meteor. labilno ozračje atmosfera instabile - miróven (-vna -o) adj.
1. di pace:
mirovna konferenca conferenza di pace
mirovna pogodba trattato di pace
mirovni pogoji condizioni di pace
2. di riposo:
mirovno stanje (stato di) riposo
fiz. mirovna lega posizione di riposo
mirovna masa massa di riposo
elektr. mirovni kontakt contatto di riposo
jur. mirovni sodnik giudice conciliatore - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - národ (-a) m
1. nazione; popolo; popolazione:
pravica narodov do samoodločbe diritto delle nazioni all'autodeterminazione
pomorski narod popolo di marinai
nomadski, pastirski narodi popoli nomadi, di pastori
hist. preseljevanje narodov migrazione dei popoli, invasioni barbariche
2. popolo, popolino; gente:
poglej, koliko naroda je prišlo guarda quanta gente è venuta
3. publ. Paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
Društvo narodov Lega delle Nazioni
antr. hamitski, semitski narodi popolazioni camitiche, semite
staro Avstrijo so imenovali ječo narodov la vecchia Austria fu detta la prigione dei popoli
hist. pomlad narodov la primavera dei popoli - nepravílen (-lna -o) adj.
1. irregolare; diseguale; aberrante; anomalo, anormale, irregolare; vizioso:
nepravilen nos naso irregolare
nepravilen utrip srca battito del cuore irregolare
lingv. nepravilni glagoli verbi irregolari
med. nepravilna lega stopala posizione viziosa del piede
2. erroneo, errato - nóč (-í) f
1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!
2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno - nôžen (-žna -o) adj. del piede; della gamba:
nožne mišice muscoli della gamba
nožni prsti dita del piede
nožna zavora freno a pedale
nožna proteza gamba artificiale, protesi della gamba
nožni pogon azionamento a pedale
muz. nožna klaviatura pedaliera
med. nožna lega ploda (v maternici) presentazione podalica
nožna kopel pediluvio
anat. nožni obok arco, inarcatura del piede
teh. nožno gonilo pedale - otóški (-a -o) adj. insulare; isolano:
otoška lega posizione insulare
otoški prebivalci popolazione isolana