Franja

Zadetki iskanja

  • toccato agg.

    1. prizadet

    2. šport zadet

    3. poseben, čudaški, mahnjen, čez les, trčen:
    essere toccato nel cervello biti malo čez les
  • absorbírati (-am) imperf., perf.

    1. fiz. (vpijati, vsrkovati) assorbire:
    les absorbira pline il legno assorbe i gas

    2. pren. assorbire; occupare, esaurire; impegnare; consumare:
    delo ga vsega absorbira il lavoro lo assorbe completamente
    tržišče ne more absorbirati vseh proizvodov il mercato non è in grado di assorbire l'intera produzione
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • bòrov (-a -o) adj. bot. di, del pino:
    borov gozd pineta
    zool. borov prelec bombice del pino (Dendrolimus pini)
    borov storž pigna
    borov les pino
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • brézov (-a -o) adj. les. di betulla:
    brezov les (legno di) betulla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. brezov izgovor scusa balorda, ridicola
    brezove oči occhi screziati
    pren. namazati koga z brezovim oljem legnare, picchiare qcn. (di santa ragione)
    bot. brezov goban porcinello nero (Leccinum scabrum)
  • brúsiti (-im) imperf. ➞ izbrusiti perf.

    1. affilare; arrotare

    2. levigare, smerigliare; molare

    3. pren. levigare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. brusiti jezike sparlare, malignare
    pren. brusiti noge, pete camminare (di buona lena), correre
    etn. škarijce brusiti giocare a rincorrersi
    lov. divji petelin brusi il gallo cedrone canta
    papir. brusiti les sfibrare il legno
  • conficcare

    A) v. tr. (pres. conficco)

    1. zabiti, pribijati:
    conficcare i chiodi nel legno zabijati žeblje v les

    2. pren. vtisniti, vtiskati; vbiti, vbijati:
    conficcare nella coscienza vtisniti v zavest

    B) ➞ conficcarsi v. rifl. (pres. mi conficco) vtisniti, vbiti se (tudi pren.)
  • costruzione f

    1. gradnja; graditev; izgradnja:
    legname da costruzione gradbeni les
    opera in costruzione, in via di costruzione v izgradnji
    costruzione navale ladjedelništvo

    2. konstrukcija; zgradba:
    costruzione fragile krhka zgradba

    3. (edificio) zgradba
  • čêliti (-im) imperf. tagliare;
    čeliti les tagliare frontalmente
  • čéšnjev (-a -o) adj. di, del ciliegio; di, della ciliegia; color ciliegia, rosso ciliegia; ceraso:
    češnjev cvet fior di ciliegio
    češnjevo drevo ciliegio
    češnjev les (legno di) ciliegio
    češnjeva usta labbra rosso ciliegia
    zool. češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • dišèč (-éča -e) adj. odorante, che odora; odoroso, profumato;
    dišeče soli sali da bagno
    bot. dišeča perla stellina odorosa (Asperula odorata)
    bot. dišeči grahor latiro (Lathyrus odoratus)
    bot. dišeči les calicanto d'estate (Calicanthus floridus)
    bot. dišeči volčin dafne (Daphne cneorum)
  • dólbsti (dólbem) imperf. ➞ izdolbsti incavare, scavare; intagliare, teh. mortasare:
    dolbsti les incavare, intagliare il legno; mortasare, fare una mortasa
  • evkalíptov (-a -o) adj. bot. di eucalipto:
    evkaliptovo drevo eucalipto
    evkaliptov les (legno di) eucalipto
    farm. evkaliptovo olje olio di eucalipto
  • fērro m

    1. kem. železo (Fe):
    ferro dolce mehko železo
    ferro battuto kovano železo
    ferro crudo grodelj
    digerire il ferro pren. imeti dober želodec
    sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
    toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
    di ferro pren. železen, močen, trden, trd
    testa di ferro pren. trmoglavec, trma
    cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
    alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
    raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

    2. železen ali kovinski predmet:
    accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
    i ferri del mestiere (delovno) orodje
    essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
    battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
    ferro da stiro, da stirare likalnik
    ferro di cavallo podkev
    a ferro di cavallo v polkrogu
    tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
    ferro da calza pletilka

    3. knjižno meč:
    incrociare i ferri prekrižati meče
    essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
    mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

    4. (zlasti v pl.) okovi:
    condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

    5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
    bistecca ai ferri zrezek na žaru
    PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče
  • flódran (-a -o) adj. obrt. marezzato:
    flodran les legno marezzato
  • fungoso agg. gobast:
    legname fungoso les, ki ga je napadla goba
  • gentile1 agg.

    1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
    gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
    gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci

    2. ljubek, nežen; krhek:
    lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
    il gentil sesso nežni spol
    legno gentile mehak les

    3. vzvišen, plemenit, žlahten:
    animo gentile plemenita duša

    4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
    l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik
  • giovedì m četrtek:
    giovedì grasso debeli četrtek
    giovedì santo veliki četrtek
    mancare un giovedì, non avere tutti i giovedì pren. biti malo trčen, čez les