Franja

Zadetki iskanja

  • bestia f

    1. žival; zver:
    bestie feroci krvoločne živali, zveri
    bestie da soma tovorne živali
    bestie da tiro vprežne živali
    lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
    vivere come le bestie živeti kot pes
    bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
    bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
    la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
    brutta bestia pren. huda stvar:
    la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

    2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
    andare in bestia pobesneti
    diventare una bestia podivjati od jeze
    sta' zitto, bestia! molči, govedo!
  • bizantínski (-a -o) adj.

    1. geogr., hist. bizantino:
    bizantinski novec bisante
    bizantinsko cesarstvo impero bizantino
    bizantinska umetnost arte bizantina
    rel. bizantinski križ croce papale

    2. pejor. servile
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • configgere*

    A) v. tr. (pres. configgo) pribiti, zabijati; zabosti:
    Gesù fu confitto in croce Jezus je bil pribit na križ

    B) ➞ configgersi v. rifl. (pres. mi configgo) zabiti se
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • enakorámen (-mna -o) adj. rel.
    enakoramni križ croce con bracci uguali
  • gammato agg.
    croce gammata kljukast križ, svastika
  • inchiodare

    A) v. tr. (pres. inchiōdo)

    1. pribiti:
    inchiodare un coperchio pribiti pokrov
    inchiodare alla croce pribiti na križ, križati

    2. pren. prikovati:
    l'influenza mi ha inchiodato al letto per una settimana gripa me je za teden dni prikovala na posteljo
    inchiodare l'auto naglo zavreti, zavirati

    3. pren. prevarati, ogoljufati

    B) ➞ inchiodarsi v. rifl. (pres. mi inchiōdo)

    1. zadolžiti, zadolževati se

    2. blokirati, biti blokiran:
    si è inchiodato il freno a mano blokirala je ročna zavora
  • júžen (-žna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
    južna Evropa Europa del sud, meridionale
    geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
    alp. južna stena parete sud
    meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
    južno sadje frutti meridionali, tropicali

    2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
    južno vreme tempo sciroccale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. južna točka nadir
    geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
    astr. Južni križ Croce del Sud
    fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
    geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
    južni sneg neve umida
    geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
    Južna Afrika Sudafrica
    Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
    Južna Evropa Europa Meridionale
    Južna Koreja Corea del Sud
    Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo
  • kljúkast (-a -o) adj.

    1. ricurvo, adunco, uncinato

    2. polit., arheol.
    kljukasti križ croce uncinata, svastica
  • koordináten (-tna -o) adj. mat. coordinato, di coordinate:
    koordinatna os asse coordinato
    koordinatna ravnina piano coordinato
    žarg. koordinatni križ la croce delle coordinate
    koordinatni sistem sistema di coordinate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. koordinatni stikalnik contatto coordinato
    polarni koordinatni sistem sistema di cooordinate polare
    pravokotni koordinatni sistem sistema di cooordinate ortogonale
    prostorski koordinatni sistem sistema di coordinate spaziale
    ravninski koordinatni sistem piano
    koordinatno izhodišče punto di riferimento delle coordinate
  • krížec (-žca) m

    1. dem. od križ crocetta; ekst. crocesegno (za podpis nepismenega)

    2. croce al merito:
    viteški križec croce di cavaliere

    3. obrt. (pri vezenju) croce
  • latínski (-a -o) adj. lingv. latino:
    latinska kultura civiltà latina
    latinske dežele paesi latini
    geogr. Latinska America America Latina
    latinska cerkev chiesa cattolica
    latinska četrt Quartiere latino
    nekdaj latinska šola scuola latina
    latinski križ croce latina
    navt. latinsko jadro vela latina
  • lesén (-a -o) adj.

    1. di legno, in legno:
    lesen križ croce di legno
    lesene igrače giocattoli di legno
    leseni pod pavimento di legno

    2. (lesnat) legnoso

    3. pren. (negiben, tog) duro, rigido; (neroden, okoren) legnoso, goffo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arhit. lesen opornik beccatello
    obrt. lesen primež granchio
    lesena kupa grolla
    grad. lesena stenska obloga boiserie
    pog. lesena vžigalica fulminante
    lesene sani lizza
    leseni bat pillo
    navt. leseni klin tarozzo
    leseni kol stollo
    navt. leseni mostič plancia
    obrt. leseni mozaik intarsio
    arhit. leseni obok centina
    leseni ostružki ricci
    leseni podložek zeppa
    agr. leseni robkač sgrappolatoio
    obrt. leseno mizarsko kladivo mazzuolo
    grad. leseno ogrodje impalcato
    um. leseno ojačanje imparchettatura
  • lorénski (-a -o) adj. geogr. lorenese, di Lorena:
    lorenski križ croce di Lorena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. lorenska begonija begonia (Begonia semperflorens)
  • maltéški (-a -o) adj. geogr. di Malta, maltese:
    med. malteška mrzlica febbre maltese, melitense
    film. malteški križ rotismo a croce di Malta
    malteški viteški red ordine di Malta; sovrano militare ordine di Malta
  • mednároden (-dna -o) adj. internazionale:
    mednarodni odnosi relazioni, rapporti internazionali
    mednarodna trgovina commercio internazionale
    mednarodni kongres congresso internazionale
    mednarodni turnir torneo internazionale
    mednarodni jezik lingua internazionale
    mednarodni vlaki treni internazionali
    ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. mednarodna delitev dela divisione internazionale del lavoro
    Mednarodni denarni sklad Fondo Monetario Internazionale
    lingv. mednarodni izraz termine internazionale
    šah. mednarodni mojster maestro internazionale
    Mednarodni rdeči križ Croce Rossa Internazionale
    navt. mednarodni signalni kodeks codice internazionale dei segnali
    fiz. mednarodni sistem enot sistema internazionale di unità di misura
    ekon. mednarodno posojilo prestito internazionale
    jur. mednarodno pravo diritto internazionale
    avt. mednarodno vozniško dovoljenje patente di guida internazionale
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • napŕsen (-sna -o) adj. del petto, sul petto; pettorale:
    naprsni križ croce pettorale