ranocchiaia f
1. žabja mlaka; slabš. barje, odljuden kraj
2. zool. (sgarza, airone cinerino) siva čaplja (Ardea cinerea)
Zadetki iskanja
- recēsso m
1. umik, odstop
2. odročen kraj; kotiček, skrivališče (tudi pren.):
celare qcs. nei recessi dell'anima kaj skrivati v kotičkih duše
3. pravo odstop; odpoved:
recesso da un contratto odpoved pogodbe
recesso da un processo odstop od tožbe; izstop (iz mednarodne organizacije)
4. med. začasno izboljšanje, remisija - ritiro m
1. umik, umikanje; odvzem; odpoklic; dvig:
il ritiro della patente odvzem vozniškega dovoljenja
il ritiro del rappresentante diplomatico odpoklic diplomatskega predstavnika
il ritiro dello stipendio dvig plače
2. samoten, miren kraj:
ritiro collegiale šport moštveno vadbišče
3. prenehanje (dejavnosti); odstop, odstopanje (s položaja)
4. metal. skrčenje - romitōrio m (pl. -ri)
1. puščavniško bivališče
2. samoten kraj - sfrattare
A) v. tr. (pres. sfratto) prisilno izseliti, izseljevati; deložirati
B) v. intr.
1. oditi (od hiše, s posestva)
2. ekst. v naglici zapustiti kraj - solitudine f samota; samoten kraj
- tebaide f puščava (prebivališče puščavnikov); pren. samoten, negostoljuben kraj
- topofilia f navezanost na kraj
- accessibile agg.
1. dostopen:
un luogo accessibile lahko dostopen kraj
2. priljuden, prijazen:
un uomo accessibile prijazen človek
3. lahko razumljiv:
un concetto accessibile lahko razumljiv pojem
4. dostopen, skromen:
prezzo accessibile dostopna cena - anticamera f predsoba, čakalnica:
fare anticamera dolgo čakati na sprejem
non mi passa neppure per l'anticamera del cervello na kraj pameti mi ne pride - appartato agg. oddaljen, samoten:
un luogo appartato samoten kraj - battuto
A) agg. tepen, tolčen, kovan:
ferro battuto kovano železo
carne battuta stolčeno meso
a spron battuto pren. v diru, z vso hitrostjo
strada battuta zelo prometna cesta
un posto battuto dal vento vetroven kraj
B) m
1. kulin. sesekljana zelenjava
2. kulin. sesekljano meso (za nadev)
3.
terra battuta gradb. ilovnata tla, ilovnat pod - disonēsto
A) agg.
1. nepošten, nečeden; ekst. pokvarjen, skorumpiran:
politicante disonesto skorumpiran politik
2. nespodoben, opolzek; pokvarjen; razvpit:
pensieri disonesti nespodobne misli
luogo disonesto razvpit kraj
parti disoneste del corpo sramni deli telesa, spolovila
B) m (f -ta) baraba; pokvarjenec - domàč (-áča -e)
A) adj.
1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio
2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile
3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici
4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto
5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore
B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo - gósto adv. densamente, fittamente, foltamente:
gosto naseljen kraj località densamente abitata
gosto porasti imboschirsi - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - izpríčan (-a -o) adj. knjiž. espresso, dimostrato:
kraj je izpričan že v srednjem veku della località si ha testimonianza fin dal medio evo - ki pron. (v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek) che; il quale; la quale:
govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš parli di cose che non conosci
to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl è il più bel luogo che abbia mai visto - kóder
A) adv. da qualche parte
B) konj.
1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno
2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro