Franja

Zadetki iskanja

  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • ērba f bot.

    1. trava:
    erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
    erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
    erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
    erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
    erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
    erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
    punto erba obrt stebelni vbod
    in erba v klici
    dottore in erba bodoči doktor
    fare l'erba kositi travo
    fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
    dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
    questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
    campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
    PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

    2.
    erbe pl. zelenjava:
    piazza delle erbe zelenjavna tržnica
    erbe aromatiche dišave
    erbe medicinali zdravilna zelišča

    3. žarg. trava (marihuana, hašiš)
  • fascio m (pl. -ci)

    1. snop, sveženj:
    un fascio di spighe snop klasja
    un fascio di documenti sveženj dokumentov
    in un fascio trdno zvezan
    andare in un fascio pren. propasti, razpasti
    fare d'ogni erba un fascio pren. strpati vse v en koš, vse pomešati, posploševati

    2. hist. (v starem Rimu simbol kraljevskega, konzulskega položaja; fašistični simbol) liktorski sveženj; liktorski snop; fascis

    3. hist. politično združenje; fašistična stranka
  • ghirlanda f venec (tudi pren.):
    tessere, intrecciare una ghirlanda splesti venec
    fare ghirlanda di ogni fiore pren. metati vse v en koš
    una ghirlanda di villette attorno al lago venec vil okrog jezera
    una ghirlanda di sonetti lit. sonetni venec
  • giudēo, giudio

    A) agg.

    1. hist. judejski (iz Judeje)

    2. judovski, židovski:
    carciofi alla giudia kulin. artičoke na židovski način

    B) m (f -ea, -ia)

    1. hist. Judejec, Judejka (prebivalec Judeje):
    confondere Giudei e Samaritani pomešati različne ljudi med sabo; strpati vse v en koš

    2. ekst. Žid, Židinja

    3. slabš. oderuh; judež
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • jámboren (-rna -o) adj. navt. dell'albero:
    jamborne vrvi sartie
    jamborni koš coffa
    jamborni sedež scassa
  • kôšek (-ška) m

    1. dem. od koš cestello, cestino

    2. bot. cesto

    3. čeb. cestella
  • mescolare

    A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
    mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
    mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
    mescolare le carte igre mešati karte

    B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

    1. pomešati, zmešati, premešati se:
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    2. pren. vmešavati se:
    mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve
  • mèt (méta) m

    1. lancio, tiro; getto:
    met na koš tiro a canestro
    met krogle getto del peso
    met kamna sassata

    2. fiz.
    navpični met moto verticale
    vodoravni met moto orizzontale

    3. šport. lancio:
    met diska, kladiva, kopja, krogle lancio del disco, del martello, del giavellotto, del peso
  • metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
    metanje diska lancio del disco
    metanje na koš tiro a canestro
    pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
    rib. metanje mreže retata
    metanje na tla atterramento
  • mucchio1 m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
    mucchio di gente množica
    mucchio di uccelli jata ptičev
    mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
    a mucchi na kupe
    avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
    sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike
  • opazoválen (-lna -o) adj. di osservazione:
    opazovalna odprtina spia, spioncino
    opazovalna postaja stazione di osservazione
    navt. opazovalni koš coffa
  • opŕten (-tna -o) adj. da portare sulle spalle:
    oprtni koš gerla
    žel. oprtni prevoz trasporto combinato rotaia-strada
  • pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
    govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
    prsni žep suknjiča taschino della giacca
    prsni obseg circonferenza del torace
    prsni koš cassa toracica, torace
    prsni bradavici capezzoli
    anat. prsna votlina cavità toracica
    anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
    anat. prsna mrena pleura
    zool. prsna plavut pinna pettorale
    anat. prsna vretenca vertebre toraciche
    prsni čaj tisana contro la tosse
    gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
    prsno dihanje respirazione coi polmoni
    prsno padalo paracadute pettorale
    šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana
  • realizzare

    A) v. tr. (pres. realizzo)

    1. izvesti, izvajati, uresničiti, izvršiti, realizirati

    2. šport doseči, dosegati, realizirati:
    realizzare un canestro doseči koš

    3. pren. dojeti

    4. ekon. vnovčiti, vnovčevati

    B) v. intr. zaslužiti

    C) ➞ realizzarsi v. rifl. (pres. mi realizzo) realizirati se; uresničiti, uresničevati se
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • stréljati (-am) imperf.

    1. sparare, far fuoco; tirare:
    streljati v tarčo sparare a segno
    streljati v zrak sparare in aria
    streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
    streljati s šibrami sparare con pallini
    streljati v rafalih sparare a raffica
    streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
    tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
    streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
    streljati divjad sparare alla selvaggina
    streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
    streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
    streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
    šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

    2. pren.
    streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

    3. šport. tirare:
    streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro
  • stŕpati (-am) perf. stipare, ficcare; insaccare:
    pren. strpati vse v isti koš fare d'ogni erba un fascio, mettere tutto in un mazzo