Franja

Zadetki iskanja

  • kóli členek (z oziralnimi zaimki, prislovi, vezniki za poudarjanje posplošenosti)

    1. kakor koli (kakorkoli) comunque

    2. kdor koli (kdorkoli) chiunque

    3. kamor koli (kamorkoli) dovunque

    4. kjer koli (kjerkoli) dovunque
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lisíca (-e) f

    1. zool. volpe (Vulpes):
    lisica bevska, laja la volpe guaiola, abbaia
    lov na lisico caccia alla volpe
    zvit kot lisica astuto come, più di una volpe
    lisica zvitorepka comare volpe
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo, volpaia
    morska lisica volpe di mare (Alopias vulpinus)
    polarna (severna)
    lisica volpe bianca, polare (Vulpes lagopus)
    puščavska lisica (fenek) fennec, volpe del deserto (Fennecus zerda)
    srebrna lisica volpe argentata (Vulpes fulva)

    2. volpe (pelliccia)

    3. pren. volpe, volpaccia

    4. pl. lisice manette

    5. (mučilna naprava za stiskanje palcev) strettoio
  • litigante m, f

    1. prepirljivec, prepirljivka

    2. pravo kontradiktorna stranka
    PREGOVORI: tra due litiganti il terzo gode preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima
  • molíti (-ím) imperf.

    1. sporgere da; emergere; stendere:
    zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
    moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
    moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
    šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
    pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
    moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

    2. porgere, tendere:
    moliti komu dokaze pod nos fornire le prove
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • občutljív (-a -o) adj.

    1. sensibile:
    občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
    občutljiv za toploto termosensibile
    likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
    med. občutljiv za bolečino dolorifico
    med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

    2. sensibile, suscettibile, impressionabile

    3. občutljiv za sensibile a:
    vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

    4. delicato:
    raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
    občutljiva tema tema delicato, scottante
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • podróčje (-a) n

    1. zona, regione, territorio, area; bacino; comprensorio:
    kmetijsko področje zona agraria
    hribovito, ravninsko področje territorio montano, pianeggiante, regione montana, pianeggiante
    potresno področje zona sismica
    dvojezično področje area bilingue
    arktično področje terre artiche
    nerazvito, pasivno področje zona depressa
    meteor. področje nizkega, visokega zračnega pritiska depressione atmosferica; zona, area d'alta pressione

    2. ramo, settore, campo; sfera, ekon. comparto:
    gospodarsko, politično, znanstveno področje settore economico, politico, scientifico
    človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju l'attività umana nella sfera materiale, spirituale
    področje znanstvenega raziskovanja il settore della ricerca scientifica
    vplivno področje sfera d'influenza
    področje industrijskega vohunstva il giro dello spionaggio industriale
    področje dejavnosti raggio d'azione
    pravo je področje, kjer je posebej doma il diritto è il campo di sua specifica compentenza

    3. anat. regione:
    hrbtno, ledveno področje regione dorsale, lombare
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • potípati (-am) perf. ➞ tipati

    1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
    potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
    zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
    pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
    pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

    2. pren. tastare:
    potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

    3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
    potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate
  • práskati (-am)

    A) imperf.

    1. grattare; graffiare; raschiare:
    praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
    pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

    2. grattare, crepitare, stridere:
    krogle so praskale le pallottole crepitavano
    praskati po časopisih scrivere su giornali
    praskati po strunah strimpellare la chitarra

    3. pog. andare, camminare

    B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
    praskati se po glavi grattarsi la testa
    pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
    ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
    prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
    ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
  • srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
    srbi ga opeklina gli prude l'ustione
    nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
    pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
    pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
  • strascico m (pl. -chi)

    1. vlečenje:
    pesca a strascico rib. kočarjenje
    rete a strascico rib. koča, vlačilna mreža
    parlare con lo strascico zategovati besede

    2. obl. vlečka

    3. sprevod, spremstvo

    4. polžja sled:
    lasciare lo strascico come le lumache pog. kjer se osel uleže, tam dlako pusti

    5. (neljube) posledice
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem