èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
Zadetki iskanja
- ērba f bot.
1. trava:
erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
punto erba obrt stebelni vbod
in erba v klici
dottore in erba bodoči doktor
fare l'erba kositi travo
fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena
2.
erbe pl. zelenjava:
piazza delle erbe zelenjavna tržnica
erbe aromatiche dišave
erbe medicinali zdravilna zelišča
3. žarg. trava (marihuana, hašiš) - fascio m (pl. -ci)
1. snop, sveženj:
un fascio di spighe snop klasja
un fascio di documenti sveženj dokumentov
in un fascio trdno zvezan
andare in un fascio pren. propasti, razpasti
fare d'ogni erba un fascio pren. strpati vse v en koš, vse pomešati, posploševati
2. hist. (v starem Rimu simbol kraljevskega, konzulskega položaja; fašistični simbol) liktorski sveženj; liktorski snop; fascis
3. hist. politično združenje; fašistična stranka - ghirlanda f venec (tudi pren.):
tessere, intrecciare una ghirlanda splesti venec
fare ghirlanda di ogni fiore pren. metati vse v en koš
una ghirlanda di villette attorno al lago venec vil okrog jezera
una ghirlanda di sonetti lit. sonetni venec - giudēo, giudio
A) agg.
1. hist. judejski (iz Judeje)
2. judovski, židovski:
carciofi alla giudia kulin. artičoke na židovski način
B) m (f -ea, -ia)
1. hist. Judejec, Judejka (prebivalec Judeje):
confondere Giudei e Samaritani pomešati različne ljudi med sabo; strpati vse v en koš
2. ekst. Žid, Židinja
3. slabš. oderuh; judež - grōsso
A) agg.
1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec
2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah
3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena
4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina
5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti
6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš
B) m
1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš
2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote
3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se
4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - jámboren (-rna -o) adj. navt. dell'albero:
jamborne vrvi sartie
jamborni koš coffa
jamborni sedež scassa - kôšek (-ška) m
1. dem. od koš cestello, cestino
2. bot. cesto
3. čeb. cestella - mescolare
A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
mescolare le carte igre mešati karte
B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)
1. pomešati, zmešati, premešati se:
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico
2. pren. vmešavati se:
mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve - mèt (méta) m
1. lancio, tiro; getto:
met na koš tiro a canestro
met krogle getto del peso
met kamna sassata
2. fiz.
navpični met moto verticale
vodoravni met moto orizzontale
3. šport. lancio:
met diska, kladiva, kopja, krogle lancio del disco, del martello, del giavellotto, del peso - metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
metanje diska lancio del disco
metanje na koš tiro a canestro
pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
rib. metanje mreže retata
metanje na tla atterramento - mucchio1 m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
mucchio di gente množica
mucchio di uccelli jata ptičev
mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
a mucchi na kupe
avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike - opazoválen (-lna -o) adj. di osservazione:
opazovalna odprtina spia, spioncino
opazovalna postaja stazione di osservazione
navt. opazovalni koš coffa - opŕten (-tna -o) adj. da portare sulle spalle:
oprtni koš gerla
žel. oprtni prevoz trasporto combinato rotaia-strada - pŕsen (-sna -o) adj. anat. del petto, pettorale; del torace, toracico:
govoriti s prsnim glasom parlare con una voce di petto
prsni žep suknjiča taschino della giacca
prsni obseg circonferenza del torace
prsni koš cassa toracica, torace
prsni bradavici capezzoli
anat. prsna votlina cavità toracica
anat. prsna kost (prsnica) sterno; zool. (pri ptičih) forcella
anat. prsna mrena pleura
zool. prsna plavut pinna pettorale
anat. prsna vretenca vertebre toraciche
prsni čaj tisana contro la tosse
gozd. prsni premer drevesa diametro dell'albero all'altezza del petto
prsno dihanje respirazione coi polmoni
prsno padalo paracadute pettorale
šport. prsno plavanje nuoto a rana, rana - realizzare
A) v. tr. (pres. realizzo)
1. izvesti, izvajati, uresničiti, izvršiti, realizirati
2. šport doseči, dosegati, realizirati:
realizzare un canestro doseči koš
3. pren. dojeti
4. ekon. vnovčiti, vnovčevati
B) v. intr. zaslužiti
C) ➞ realizzarsi v. rifl. (pres. mi realizzo) realizirati se; uresničiti, uresničevati se - rómati (-am) imperf., perf.
1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta
2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
romati po svetu girare il mondo
njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino - stréljati (-am) imperf.
1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta
2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose
3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro - stŕpati (-am) perf. stipare, ficcare; insaccare:
pren. strpati vse v isti koš fare d'ogni erba un fascio, mettere tutto in un mazzo