Franja

Zadetki iskanja

  • semolino m kulin.

    1. zdrob

    2. zdrobova juha
  • stracciatēlla f kulin.

    1. juha z vlivanci

    2. čokoladni sladoled
  • vellutato

    A) agg.

    1. žametast; žameten

    2. kulin.
    salsa vellutata bešamel

    3. pren. žameten (glas, barva)

    B) f kulin. zelenjavna kremna juha
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • číst (-a -o)

    A) adj.

    1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
    čista srajca camicia pulita
    čist zrak aria pura

    2. (brez primesi) puro:
    čisto zlato oro puro
    čista pasma razza pura
    čista matematika matematica pura

    3. (ki ni hripav) puro, limpido:
    čist glas voce limpida

    4. ekon. netto:
    čisti dobiček guadagno netto

    5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
    čisto srce cuore puro
    čisti nameni intenzioni oneste
    čisto življenje vita immacolata, senza macchia

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
    to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
    to je čista laž è una menzogna bell'e buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    farm. čisti bencin benzina depurata
    filoz. čisti razum ragione pura
    gastr. čista juha brodo liscio
    trg. čista teža peso netto
    pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
    pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
    pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

    B) čísti (-a -o) m, f, n
    prepisati na čisto trascrivere in bella copia
    biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
    priti si na čisto venire a capo di
    pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
    gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale
  • fižólov (-a -o) adj. di, del fagiolo; di fagioli:
    fižolov strok baccello di fagiolo
    fižolova zrna fagioli, semi di fagiolo
    gastr. fižolova juha zuppa di fagioli
    agr. fižolova rja ruggine del fagiolo
    dolg kot fižolova prekla lungo come una pertica
  • fumare

    A) v. intr. (pres. fumo) kaditi se, delati dim:
    il camino fuma iz kamina se kadi
    la minestra fuma juha se kadi

    B) v. tr. kaditi:
    fumare la pipa kaditi pipo
    fumare come un turco pren. kaditi kot Turek
    vietato fumare prepovedano kaditi
  • gallina f zool. kokoš:
    gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
    gallina da carne kokoš za zakol
    gallina faraona pegatka
    cervello di gallina pren. kurja pamet
    latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
    zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
    andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
    meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • gólažev (-a -o) adj. gastr. di gulasch, di spezzatino:
    golaževa juha minestra col battuto, minestra al sugo
  • góst (-a -o) adj.

    1. denso; fitto; folto; compatto:
    gosta juha brodo denso
    gosta tema buio fitto
    gosti lasje capelli folti
    gost gozd bosco folto

    2. (ki se javlja v kratkih časovnih presledkih) fitto; frequente:
    gosti udarci gragnuola di colpi
    gosti obiski visite frequenti

    3. (ki obstaja v veliki meri) intenso; forte:
    gost promet traffico intenso
    gosta naseljenost alta densità della popolazione
    knjiž. gost molk silenzio assoluto, totale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. gosta omaka sugo ristretto
    vet. gosta juha pastone
    gosta megla bruma
    gosta rešetka ramata
  • govéji (-a -e) adj. bovino, per bovini; di manzo; boario:
    goveji hlev stalla per bovini
    goveja koža pelle bovina
    gastr. goveja juha brodo di manzo
    goveja tržnica foro boario
    gastr. goveji golaž spezzatino di manzo
    gastr. goveji zrezek filetto di manzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vet. goveja kuga peste bovina
    goveja piroplazmoza pisciasangue
    zool. goveji obad tafano (Tabanus bovinus)
    gastr. nareč. goveji vampi busecca
    zool. goveji zolj estro bovino, ipoderma (Hypoderma bovis)
    gastr. goveji file tournedos
    agr. goveji gnoj bovina
  • gráhov (-a -o) adj. di pisello, dei piselli:
    gastr. grahova kremna juha crema di piselli
    agr. grahova rja ruggine dei piselli
    grahov nasad pisellaia
  • júhica (-e) f dem. od juha brodino, minestrina
  • kísel (-sla -o)

    A) adj.

    1. acido, acidulo, agro:
    kisla pijača bevanda acidula
    kislo mleko latte acido
    kisle kumarice cetrioli sottaceto

    2. pren. arcigno, imbronciato:
    kisel obraz viso imbronciato

    3. kem. acido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
    bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
    gastr. kisla juha zuppa acida
    agr. kisla krma foraggio insilato
    metal. kisla opeka mattone refrattario
    gastr. kisla smetana panna acida
    kisla voda acqua minerale
    metal. kisla žlindra loppa quarzosa
    kisla tla terreno acido
    meteor. kisli dež pioggia acida
    pren. kislo vreme brutto tempo
    gastr. kislo zelje crauti

    B) kísli (-a -o) m, f, n
    požirek kislega un sorso di bevanda acidula
    vleči na kislo essere acidulo
  • kokóš (-i) f

    1. gallina; pollo:
    krmiti kokoši dare il becchime alle galline
    zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
    kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
    jesti kokoš mangiare carne di pollo
    domača kokoš gallina ruspante
    pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
    pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

    2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
    PREGOVORI:
    stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo
  • kokóšji (-a -e) adj. di gallina; di pollo:
    kokošja jajca uova di gallina
    kokošja juha brodo di pollo
    pren. biti kokošje pameti avere un cervello di gallina
    vet. kokošja kuga peste aviaria
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • krúšen (-šna -o) adj. di, del pane; da pane; panario:
    krušna skorja, sredica crosta, mollica del pane
    krušna peč forno del pane
    pog. krušna karta tessera (annonaria)
    krušni nož coltello del pane
    krušna mati, krušni oče madre adottiva, padre adottivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    krušno žito frumento da macina
    bot. krušna plesen muffa grigioverde (Penicillium crustaceum)
    gastr. krušna juha panata
    krušna skrinja madia; mastra
    krušni lopar infornapane
  • lattato1 agg.

    1. mlečnobel

    2. mlečen:
    minestra lattata kulin. mlečna juha
  • magro

    A) agg.

    1. suh, mršav; shujšan

    2. pust:
    brodo magro pusta juha
    cibi magri postne jedi
    terra magra pusta, nerodna zemlja

    3. pren. reven, skromen:
    annata magra slaba letina
    acqua magra nizka, plitva voda

    4. pren. nezadosten, reven, beden:
    magra consolazione slaba tolažba

    B) m kulin. pusto, nemastno meso