Franja

Zadetki iskanja

  • bizza f nagla jeza, izbruh, togota, muha:
    fare le bizze imeti muhe (otrok)
  • pignone1 m hidravl. vrh jeza
  • rancore m zamera, tiha jeza, mržnja:
    covare, serbare un sordo rancore kuhati zamero
  • accecare

    A) v. tr. (pres. acciēco, accēco)

    1. slepiti, zaslepiti, oslepiti (tudi pren.):
    non lasciarti accecare dall'ira ne pusti, da te jeza zaslepi

    2. zapreti, zazidati:
    accecare una finestra zazidati okno
    accecare un chiodo, una vite zabiti žebelj do kraja, priviti vijak do kraja

    B) v. intr. oslepeti
  • allentare

    A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
    allentare le redini popustiti vajeti
    allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
    allentare il passo upočasniti korak
    allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
    allentare un calcio pog. dati brco

    B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
    il nodo si è allentato vozel je popustil
    l'ira si allentava jeza je pojemala
  • appannare

    A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
    il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
    l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum

    B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.)
  • blázen (-zna -o) adj.

    1. pazzo, demente; insano; folle, forsennato:
    garati kot blazen lavorare come un pazzo
    blazno početje comportamento pazzo, insensato

    2. ekspr. (zaradi čustva močno razburjen) pazzo:
    biti blazen od veselja, od žalosti, od obupa essere pazzo dalla gioia, dal dolore, dalla disperazione

    3. (ki presega navadno mero) pazzo, pazzesco, da pazzi; terribile:
    blazna jeza furia da pazzi
    blazne cene prezzi pazzeschi
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fondare

    A) v. tr. (pres. fondo)

    1. položiti temelje:
    fondare una diga položiti temelje jeza
    fondare sulla sabbia, sulla rena pren. graditi na pesku
    fondare una città ustanoviti mesto, postaviti mesto

    2. osnovati, ustanoviti:
    fondare un circolo ustanoviti krožek
    fondare un'impresa ustanoviti podjetje

    3. pren. zasnovati, utemeljiti:
    fondare una teoria zasnovati teorijo
    fondare la difesa su prove inconfutabili zasnovati obrambo na neizpodbitnih dokazih

    B) ➞ fondarsi v. rifl. (pres. mi fondo)

    1. temeljiti, biti zasnovan:
    le illazioni sono fondate su ipotesi errate sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah

    2. graditi (na čem); zanesti, zanašati se (na kaj):
    non fondarti su vaghe promesse ne zanašaj se na neoprijemljive obljube
  • izkadíti (-ím)

    A) perf. fare fumigazioni (per disinfettare); stanare col fumo

    B) izkadíti se (-ím se) | izkájati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. cessare di fumare

    2. uscire (fumo)

    3. pren. sfumare, svanire, sparire, dileguarsi, passare:
    jeza se mu bo kmalu izkadila la rabbia gli passerà presto
    počakaj, da se mu vino izkadi aspetta che gli passi la sbornia
  • járek (-rka -o) adj.

    1. (bleščeč) splendente, radioso, (živahen) vivido, vivace, chiaro:
    jarko sonce sole splendente
    jarke barve colori vivaci, chiari

    2. (močen, silovit) impetuoso, violento, veemente:
    jarka jeza rabbia veemente
  • jézica (-e) f dem. od jeza rabbietta, rabbiolina
  • kúhati (-am)

    A) imperf. ➞ skuhati

    1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
    uči se kuhati impara a cucinare
    kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
    kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
    kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

    2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
    kuhati marmelado cuocere la marmellata
    kuhati apno cuocere la calcina
    teh. kuhati les vaporizzare il legno
    kuhati žganje distillare l'acquavite

    3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
    kuhati maščevanje ordire la vendetta

    4. pren.
    kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
    kuhati mulo tenere il broncio
    kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
    kuhati zavist invidiare
    vročina ga kuha ha la febbre

    B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. ribollire:
    v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

    2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
    ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa
  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
    zopet se lotiti študija riprendere gli studi
    lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
    slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
    gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

    2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
    lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
    lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
    lotiti se koga fizično aggredire qcn.

    3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
    loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
    lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
    železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
    jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
    ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
    pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare
  • nágel (-gla -o) adj.

    1. rapido, veloce; brusco; pronto:
    nagel kot blisk veloce come il fulmine
    nagel industrijski razvoj uno sviluppo industriale rapido

    2. rapido; sollecito; improvviso:
    potrebna je nagla odločitev è necessario decidere rapidamente, sollecitamente
    nagla smrt morte improvvisa

    3. avventato; impetuoso, precipitoso:
    nagel v sodbi avventato nei giudizi

    4. jur.
    naglo sodišče corte marziale
    pren. nagel korak trotto
    aer. nagel navpični zasuk impennata
    pren. nagel prehod stacco
    avt. nagel štart sgommata
    ekon. nagli razcvet boom
    nagla jeza bizza
    nagla podražitev salto, impennata (dei prezzi)
    med. naglo hiranje consunzione
    pren. naglo širjenje proliferazione
    pren. naglo zaporedje raffica
    žel. naglo zaviranje rapida
  • nòr (nôra -o) adj.

    1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
    biti popolnoma nor essere matto da legare
    imeti noro idejo avere un'idea folle
    nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

    2. pren. (v povedni rabi)
    nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

    3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
    nora jeza rabbia pazza
    noro veselje voglia, gioia matta
    žarg. nori ples slego
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nora leta adolescenza
    soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
    noro (nestalno)
    vreme tempo instabile
    nora je na moške è una ninfomane
    pren. nor je na konje va matto per i cavalli
    veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
    bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)
  • obnemógel (-gla -o) adj.

    1. sfinito, esausto, spossato:
    tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare

    2. pren. impotente:
    obnemogla jeza rabbia impotente
  • obsédati (-am) | obsésti (-sédem) imperf., perf.

    1. sedere; tr. star. (oblegati) assediare, stringere d'assedio

    2. essere in balia di, essere preso da:
    obsedla ga je jeza è stato preso dalla rabbia
  • pobôsti (-bôdem) perf.

    1. (z rogovi) cozzare, fare a cornate

    2. pungere; bucare; pren.
    jeza ga je pobodla si arrabbiò, montò in collera; pog. si incavolò