bizza f nagla jeza, izbruh, togota, muha:
fare le bizze imeti muhe (otrok)
Zadetki iskanja
- pignone1 m hidravl. vrh jeza
- rancore m zamera, tiha jeza, mržnja:
covare, serbare un sordo rancore kuhati zamero - accecare
A) v. tr. (pres. acciēco, accēco)
1. slepiti, zaslepiti, oslepiti (tudi pren.):
non lasciarti accecare dall'ira ne pusti, da te jeza zaslepi
2. zapreti, zazidati:
accecare una finestra zazidati okno
accecare un chiodo, una vite zabiti žebelj do kraja, priviti vijak do kraja
B) v. intr. oslepeti - allentare
A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco
B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala - appannare
A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum
B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.) - blázen (-zna -o) adj.
1. pazzo, demente; insano; folle, forsennato:
garati kot blazen lavorare come un pazzo
blazno početje comportamento pazzo, insensato
2. ekspr. (zaradi čustva močno razburjen) pazzo:
biti blazen od veselja, od žalosti, od obupa essere pazzo dalla gioia, dal dolore, dalla disperazione
3. (ki presega navadno mero) pazzo, pazzesco, da pazzi; terribile:
blazna jeza furia da pazzi
blazne cene prezzi pazzeschi - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - fondare
A) v. tr. (pres. fondo)
1. položiti temelje:
fondare una diga položiti temelje jeza
fondare sulla sabbia, sulla rena pren. graditi na pesku
fondare una città ustanoviti mesto, postaviti mesto
2. osnovati, ustanoviti:
fondare un circolo ustanoviti krožek
fondare un'impresa ustanoviti podjetje
3. pren. zasnovati, utemeljiti:
fondare una teoria zasnovati teorijo
fondare la difesa su prove inconfutabili zasnovati obrambo na neizpodbitnih dokazih
B) ➞ fondarsi v. rifl. (pres. mi fondo)
1. temeljiti, biti zasnovan:
le illazioni sono fondate su ipotesi errate sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah
2. graditi (na čem); zanesti, zanašati se (na kaj):
non fondarti su vaghe promesse ne zanašaj se na neoprijemljive obljube - izkadíti (-ím)
A) perf. fare fumigazioni (per disinfettare); stanare col fumo
B) izkadíti se (-ím se) | izkájati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. cessare di fumare
2. uscire (fumo)
3. pren. sfumare, svanire, sparire, dileguarsi, passare:
jeza se mu bo kmalu izkadila la rabbia gli passerà presto
počakaj, da se mu vino izkadi aspetta che gli passi la sbornia - járek (-rka -o) adj.
1. (bleščeč) splendente, radioso, (živahen) vivido, vivace, chiaro:
jarko sonce sole splendente
jarke barve colori vivaci, chiari
2. (močen, silovit) impetuoso, violento, veemente:
jarka jeza rabbia veemente - jézica (-e) f dem. od jeza rabbietta, rabbiolina
- kúhati (-am)
A) imperf. ➞ skuhati
1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas
2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite
3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta
4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre
B) kúhati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia
2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa - lomíti (lómim)
A) imperf. ➞ zlomiti
1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)
2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa
3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia
4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio
B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa
3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)
4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi - lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino
2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.
3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare - nágel (-gla -o) adj.
1. rapido, veloce; brusco; pronto:
nagel kot blisk veloce come il fulmine
nagel industrijski razvoj uno sviluppo industriale rapido
2. rapido; sollecito; improvviso:
potrebna je nagla odločitev è necessario decidere rapidamente, sollecitamente
nagla smrt morte improvvisa
3. avventato; impetuoso, precipitoso:
nagel v sodbi avventato nei giudizi
4. jur.
naglo sodišče corte marziale
pren. nagel korak trotto
aer. nagel navpični zasuk impennata
pren. nagel prehod stacco
avt. nagel štart sgommata
ekon. nagli razcvet boom
nagla jeza bizza
nagla podražitev salto, impennata (dei prezzi)
med. naglo hiranje consunzione
pren. naglo širjenje proliferazione
pren. naglo zaporedje raffica
žel. naglo zaviranje rapida - nòr (nôra -o) adj.
1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi
2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore
3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum) - obnemógel (-gla -o) adj.
1. sfinito, esausto, spossato:
tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare
2. pren. impotente:
obnemogla jeza rabbia impotente - obsédati (-am) | obsésti (-sédem) imperf., perf.
1. sedere; tr. star. (oblegati) assediare, stringere d'assedio
2. essere in balia di, essere preso da:
obsedla ga je jeza è stato preso dalla rabbia - pobôsti (-bôdem) perf.
1. (z rogovi) cozzare, fare a cornate
2. pungere; bucare; pren.
jeza ga je pobodla si arrabbiò, montò in collera; pog. si incavolò