riabilitare
A) v. tr. (pres. riabilito)
1. ponovno usposobiti, usposabljati (za)
2. med. rehabilitirati
3. pravo rehabilitirati
4. pren. vrniti, vračati (izgubljeno) dobro ime, čast, ugled
B) ➞ riabilitarsi v. rifl. (pres. mi riabilito) rehabilitirati se, ponovno si pridobiti ugled, dobro ime
Zadetki iskanja
- rispettabilità f
1. spoštljivost
2. ugled, dobro ime; poštenost - screditare
A) v. tr. (pres. scredito) diskreditirati; vzeti ugled, veljavo; spraviti na slab glas
B) ➞ screditarsi v. rifl. (pres. mi scredito) biti od dobro ime, ugled - sottopancia m invar.
1. veter. podproga, podprsnica (trebušni pas pri konjski opremi)
2. slabš. pomagač, podaljšana roka
3. tv žarg. podnaslov, podnaslovljeno ime (nastopajočega v oddaji) - sputtanato agg. vulg. umazan, (ki je) ob dobro ime
- taccia f (pl. -ce) obdolžitev; slabo ime
- topōnimo m jezik krajevno ime, toponim
- zoōnimo m jezik živalsko ime
- andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - arte f
1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò
2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati
3. hist. ceh
4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo
5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna - battaglia f
1. boj, bitka:
battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
campo di battaglia bojno polje, bojišče
battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
battaglia navale igre potapljanje ladjic
2. pren. boj, borba:
la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje
3. pren. boj, kampanja, akcija:
battaglia elettorale volilni boj
battaglia per il divorzio kampanja za razvezo - battesimo m
1. relig. krst:
nome di battesimo krstno ime
fede di battesimo krstni list
tenere qcn. a battesimo držati koga pri krstu, biti komu krstni boter
2. pren. krst:
battesimo di una nave ladijski krst
ricevere il battesimo del fuoco prestati ognjeni krst - benedire* v. tr. (pres. benedico)
1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti
2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga - cóklarski (-a -o) adj. di, dello zoccolaio; di, dello zoccolo:
pren. coklarsko ime nome goffo, strambo - comune1
A) agg.
1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom
2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino
3. jezik obči:
nome comune obče ime
B) m
1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)
2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar - concrēto
A) agg.
1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba
2. praktičen
B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu - contaminare v. tr. (pres. contamino)
1. onesnažiti, onesnaževati:
contaminare le acque di un fiume onesnažiti reko
2. okužiti, okuževati
3. pren. kvariti; žaliti; omadeževati:
contaminare il buon nome (di uno) omadeževati dobro ime nekoga
4. jezik kontaminirati; spojiti, spajati; zliti - dajáti (dájem)
A) imperf. ➞ dati
1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire
2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo
3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti
4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare
5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?
6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto
7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini
8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza
9.
dajati nase tenere alla propria persona
10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare
B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.
1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con
2. (prepirati se) litigare
3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente - demolire v. tr. (pres. demolisco)
1. rušiti; podreti, podirati; (tudi pren.):
demolire una tesi porušiti teorijo
2. pren. (screditare) izpodkopati; uničiti, uničevati:
demolire la reputazione di qcn. izpodkopati dobro ime nekoga - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami