affliggere*
A) v. tr. (pres. affliggo)
1. užalostiti, prizadeti:
la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela
2. mučiti:
è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol
B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre
Zadetki iskanja
- arrecare v. tr. (pres. arrēco)
1. knjižno prinesti, prinašati
2. pren. povzročiti, prizadejati:
arrecare un danno povzročiti škodo
arrecare un grave dolore prizadejati hudo bolečino - assaettato agg. toskansko
magro assaettato hudo suh, mršav
pane duro assaettato strašno trd kruh - báti se (bojím se) imperf. refl.
1. (biti v strahu) avere paura, temere:
hudo, močno bati se avere una paura da morire
nič se ne boj! niente paura!
fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo
2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
(ne marati) non volere:
bati se sitnosti non volere seccature, grane
3. (biti v skrbeh za) temere per:
bati se za zaslužek temere per il guadagno
starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli
4. (domnevati, misliti) temere:
bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica
5. pren.
ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere - bidone m
1. ročka:
bidone di benzina ročka z bencinom
2. pog. prevara, goljufija:
prendersi un gran bidone biti hudo prevaran
3. neokusna, pretirana, grda šala
4. pog. škatla (naprava, stroj, ki slabo deluje)
5. pog. slab igralec, neroda, nesposobnež - bolán (bólna -o)
A) adj.
1. malato, infermo; affetto (da):
bolan na srcu malato di cuore
bolan za rakom malato di cancro
bolan za jetiko affetto da tubercolosi
hudo, težko bolan malato grave
2. ekst. malato; malsano; morboso:
bolna občutljivost una suscettibilità morbosa
3. (prizadet, vznemirjen) malato:
bolan od ljubosumnosti, domotožja malato di gelosia, di nostalgia
B) bólni (-a -o) m, f, n malato, malata - brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo - buttare
A) v. tr. (pres. butto)
1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto
3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve
4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj
5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje
B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo
C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)
1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati
2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo
3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo! - cacarēlla f vulg. driska:
avere la cacarella pren. podelati se od strahu, hudo se bati - candeliēre m svečnik:
essere sul candeliere pren. biti na očeh
cercare guai col candeliere pren. izzivati nesrečo
mettere qcn. sul candeliere koga imeti hudo v čislih
ardere il candeliere pren. biti hudo reven, biti reven kot cerkvena miš - capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost - cappa1 f
1. kuta:
mettersi in cappa magna pren. svečano se obleči
romanzo di cappa e spada pustolovski roman (iz srednjega veka ali renesanse)
cappa di piombo pren. hudo breme, dušeča teža
2. ženski plašč
3. napa
4.
la cappa del cielo pren. nebesni obok, nebo
5. navt. nepredušna prevleka (za ladijske odprtine, instrumente ipd.)
navigare alla cappa pluti s spuščenimi jadri
PREGOVORI: per un punto Martin perse la cappa preg. zaradi malenkosti je šla stvar po zlu - caricare
A) v. tr. (pres. carico)
1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak
2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki
3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost
4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati
5. karikirati
6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo
7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante
8. šport štartati (na nasprotnega igralca)
B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)
1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti
2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo - cattivo agg.
1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden
2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene
3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo
4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago
5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)
6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen
7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin
8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo
9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest
10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj - censura f
1. hist. cenzorstvo
2. cenzura:
incorrere nei rigori della censura naleteti na strogo cenzuro, hudo grajo
3. ukor, graja; pren. huda kritika:
mozione di censura kritika, graja - ciccia
A) f (pl. -ce) pog. meso; salo:
avere molta ciccia biti hudo debel, imeti veliko sala
tirare a far ciccia pren. skrpati, zmazati; nagrabiti, napaberkovati
B) inter. pog. jok - cimento m
1. preizkusna mešanica (za ugotavljanje oz. čiščenje dragocenih kovin)
2. knjižno preizkušnja:
sottoporre a un duro cimento postaviti pred hudo preizkušnjo
3. pren. tveganje - cōllo1 m
1. vrat:
gettare le braccia al collo objeti
avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
a rotta di collo na vrat na nos
correre a rotta di collo na vso sapo teči
tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih
2. ovratnik
3. ekst. vrat:
il collo della bottiglia vrat steklenice
tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
collo di bottiglia pren. ozko grlo
4. anat.
collo dell'utero maternični vrat
collo del piede nart
5. glasba vrat (godala, brenkala)
6. strojn.
collo d'oca kolenasta gred - condizione f
1. pogoj:
resa senza condizioni brezpogojna vdaja
a condizione che pod pogojem, da
2. stanje, položaj:
essere in condizione di biti zmožen, moči
versare in gravi condizioni biti hudo bolan, biti v kritičnem stanju
un'auto ancora in buone condizioni še dobro ohranjen avto
3. stan:
gente di umile condizione preprosti ljudje, ljudje nizkega stanu - correre*
A) v. intr. (pres. corro)
1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve
2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja
3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji
4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor
6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven
B) v. tr.
1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti
2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami