sbirciare v. tr. (pres. sbircio)
1. bežno, kradoma gledati, pogledovati; kukati
2. ekst. premeriti, natančno si ogledati:
sbirciare qcn. da capo a piedi koga premeriti od nog do glave
Zadetki iskanja
- sogguardare v. tr., v. intr. (pres. sogguardo) kradoma gledati, pogledovati
- studiare
A) v. tr. (pres. studio)
1. učiti se; študirati:
studiare chimica, medicina, musica študirati kemijo, medicino, glasbo
studiare una poesia učiti se pesmico
2. študirati, preučevati; iskati:
studiare le mosse dell'avversario preučevati nasprotnikove poteze
studiare come risolvere un problema iskati način, kako rešiti problem
questa l'hai studiata bene! pog. to pa si dobro pogruntal!
3. pretehtati, premisliti:
studiare le parole pretehtati besede
B) ➞ studiare, studiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ studio) prizadevati si, potruditi se:
si studia di essere di aiuto trudi se, kako pomagati
C) ➞ studiarsi v. rifl. (pres. mi studio) gledati se, opazovati se - traguardare v. tr. (pres. traguardo)
1. gledati skozi diopter, skozi muho
2. gledati skrivaj; kukati - ustolare v. intr. (pres. ustolo)
1. pog. poželjivo gledati, hlepeti po hrani
2. ekst. cviliti (žival)
3. pren. poželjivo gledati, pogledovati - vagheggiare v. tr. (pres. vagheggio)
1. knjižno zaljubljeno gledati, pogledovati; ekst. knjižno dvoriti, udvarjati komu
2. ekst. pren. hrepeneti po, objokovati kaj, sanjati o kom, o čem - adorazione f
1. relig. čaščenje:
essere, stare in adorazione davanti a qcn., qcs. pren. koga, kaj zaneseno gledati, občudovati
2. oboževanje:
ha un'adorazione per sua madre obožuje mater - alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - ammirato agg.
1. občudovalen, občudujoč; očaran:
guardare ammirato uno spettacolo očarano gledati predstavo
2. redko začuden, presenečen - aspékt (-a) m
1. (vidik) aspetto, punto di vista, visuale:
gledati na problem z različnih aspektov considerare i diversi aspetti di un problema
2. (podoba, videz) aspetto
3. astr. aspetto
4. lingv. (glagolski vid) aspetto verbale - astrazione f abstrakcija, odmišljanje:
fare astrazione da qcs. ne gledati na kaj, ne upoštevati česa - avidamente avv. pohlepno, lakomno, požrešno, poželjivo:
guardare avidamente lakomno gledati - basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju) - biēco agg. (m pl. -chi)
1. hud, grdogled:
guardare con occhio bieco gledati postrani
2. zloben, mračen, grozeč:
volto bieco mračen obraz - bìk (bíka) m
1. toro:
plemenski bik toro da monta
pobesnel bik toro infuriato
močan ko bik forte come un toro
gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
2. astr. Toro:
rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro
3. pejor. balordo, stupidone, bue
4. zool.
muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus) - birìč (-íča) m
1. nekdaj hist. ufficiale giudiziario, sbirro, sgherro:
ekspr. gledati kot birič guardare bieco
ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura nemmeno del diavolo
2. pejor. sgherro - brég (-a) m
1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato
2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo - cagnesco agg. (m pl. -chi) pren. sovražen, grozeč, preteč:
guardare in cagnesco pisano, srdito gledati - césta (-e) f
1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada
2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada