Franja

Zadetki iskanja

  • baciare

    A) v. tr. (pres. bacio)

    1. poljubiti:
    baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
    bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
    PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila

    2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
    il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
    baciare il fiasco hlastno piti
    baciare la polvere knjižno ležati v prahu

    B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • campo m

    1. njiva, polje:
    un campo di grano žitno polje
    arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
    la pace dei campi mir podeželskega sveta

    2. polje:
    campo petrolifero naftno polje
    campo diamantifero diamantno polje
    campo semantico jezik semantično polje

    3.
    campo sportivo športno igrišče
    campo da gioco igrišče
    campo di tennis teniško igrišče
    campo di sci smučišče
    campo d'aviazione letališče
    campo di fortuna pomožno pristajališče
    campo di tiro voj. poligon

    4. tabor, taborišče:
    mettere, piantare il campo utaboriti se
    ospedale da campo poljska bolnišnica
    campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
    campo profughi begunsko taborišče
    campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
    campo di concentramento koncentracijsko taborišče
    campo di stermini taborišče smrti

    5. voj. polje, bojišče:
    campo di battaglia bojišče, bojno polje
    scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
    abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
    campo minato minsko polje
    campo di Marte vežbališče

    6. pren. priložnost, možnost:
    avere campo (di) imeti možnost
    avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

    7. teren:
    campo di neve smučišče, smučarski teren
    sul campo na terenu

    8. fiz., elektr. polje:
    campo vettoriale vektorsko polje
    campo elettrico električno polje
    campo magnetico magnetno polje
    campo gravitazionale gravitacijsko polje
    campo visivo vidno polje
    campo d'immagine slikovno polje

    9. film plan:
    campo medio drugi plan
    campo lungo tretji plan

    10. polje, področje:
    il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje
  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • capriccio m (pl. -ci)

    1. muha:
    fare i capricci zganjati trmo, biti muhast
    i capricci del tempo, della fortuna muhasto vreme, muhasta sreča

    2. glasba capriccio
  • ciēco

    A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
    la fortuna è cieca sreča je slepa
    mosca cieca igre slepe miši
    alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
    cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
    ubbidienza cieca slepa pokorščina
    finestra cieca slepo okno
    vicolo cieco slepa ulica:
    essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
    lanterna cieca slepica
    intestino cieco anat. slepo črevo

    B) m (f -ca) slepec
    PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
  • ciuffo m

    1. čop, šop (las, dlak, perja):
    prendere la fortuna per il ciuffo pren. izrabiti ugodno priložnost

    2. šop:
    ciuffo d'erba šop trave
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • dêbel (-éla -o)

    A) adj.

    1. grosso:
    debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
    debel sneg neve alta

    2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
    debel človek uomo grasso

    3. pren. grossolano:
    debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

    4. pog. (globok, nizek) fondo:
    debel glas voce fonda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    debel denar banconote di grosso taglio
    imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
    debela laž grossa bugia
    pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
    pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
    do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
    pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
    anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
    etn. debeli četrtek giovedì grasso
    tisk. debeli tisk grassetto
    debel (in dolg) suknjič giaccone
    debel kol palanca
    šalj. debel nos pipa, nappa
    debel slovar calepino
    šalj. debele bukve messale
    tekst. debel sukanec tortiglia
    debela odeja schiavina
    navt. debela sidrna vrv gomena
    debela solza luccicone
    rel. debela sveča cero
    lov. debela šibra pallettone
    debela vrv cavo
    PREGOVORI:
    bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

    B) debéli (-a -o) m, f, n
    debele kvasiti, razdirati contarle grosse
    na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
    snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
    trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso
  • dubbio

    A) agg. (m pl. -bi)

    1. dvomljiv; negotov; vprašljiv:
    scelta di dubbio gusto izbor dvomljivega okusa
    dubbia fortuna zla sreča
    è dubbio se ne ve se, če; vprašanje je, če

    2. spremenljiv, nestalen:
    tempo dubbio nestalno vreme

    3. nerazločen, neopredeljiv; medel, slaboten:
    colore dubbio pren. politično neopredeljen
    luce dubbia medla svetloba

    4. neodločen, omahljiv:
    carattere dubbio neodločen značaj

    5. dvoumen, dvoličen, dvomljiv:
    persona di dubbia fama človek dvomljivega slovesa

    B) m

    1. dvom:
    dissipare ogni dubbio pregnati vsak dvom
    dubbio amletico iron. hamletovski dvom
    dubbio metodico filoz. metodični dvom
    senza dubbio, senza alcun dubbio, senza ombra di dubbio nedvomno
    essere fuori dubbio biti gotovo

    2. pomislek

    3. vprašanje, problem
  • edíni (-a -o) adj. unico:
    edino upanje unica speranza
    pren. edina sreča, da si prišel per mia fortuna, buon per me che tu sia venuto
  • elemento m

    1. element, prvina; sestavni del, sestavina:
    gli elementi di un edificio elementi zgradbe

    2. osnova:
    elementi di sintassi latina osnove latinske sintakse

    3. faktor, dejavnik:
    la fortuna è uno degli elementi del successo sreča je eden izmed dejavnikov uspeha

    4. član (kolektiva):
    il migliore elemento della classe najboljši dijak v razredu

    5.
    i quattro elementi štirje elementi (zrak, voda, ogenj, zemlja)
    la furia degli elementi divjanje naravnih elementov

    6. element, naravno okolje, stanje elementov:
    essere nel proprio elemento biti v svojem elementu

    7. kem. element
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • figlio m

    1. sin:
    allevare un figlio vzgojiti sina
    figlio unico sin edinec
    figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
    è figlio di suo padre! cel oče je
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
    figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
    figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
    figlio d'un cane pog. pasji sin
    figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
    figlio della fortuna otrok sreče
    figlio del popolo človek iz ljudstva
    figlio del secolo otrok svojega časa

    2. pl. otroci:
    auguri e figli maschi srečno!
    i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
    tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
    i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo

    3. pren. posledica, rezultat:
    molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak
  • giocare, giuocare

    A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)

    1. igrati, igrati se:
    giocare a palla žogati se
    giocare a bocce balinati
    giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
    giocare alle carte kartati
    giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
    giocare con le parole pren. igrati se z besedami
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
    gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo

    2. igrati (na), staviti:
    giocare al totocalcio igrati športno napoved
    giocare forte visoko staviti

    3. šport igrati:
    giocare a tennis igrati tenis
    giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
    giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
    giocare alla destra igrati na desnem krilu

    4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
    il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi

    5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
    in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča

    B) v. tr.

    1. igrati (s čim, na kaj):
    giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
    giocare tutte le carte igrati na vse karte
    giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti

    2. staviti (pri igri):
    giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
    giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
    ci giocherei la camicia pren. glavo stavim

    3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
    con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
    si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino

    4. premikati:
    giocare il ginocchio premikati koleno

    5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
    ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • ígra (-e) f

    1.
    a) šport. gioco:
    hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
    mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
    b) recitazione, interpretazione
    c) muz. il suonare:
    igra na violino il suonare il violino
    č) gioco:
    igra s kartami gioco di carte
    družabne igre giochi di società
    hazardna igra gioco d'azzardo

    2. ekst. pren. gioco:
    igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre

    3. gled., film., rad.
    gledališka igra opera teatrale; commedia
    radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo

    4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
    spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
    igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    besedna igra gioco di parole
    igra narave il gioco delle forze della natura
    pren. kraljevska igra scacchi
    šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
    hist. viteške igre tornei
    napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
    pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
  • izhòd (-óda) m

    1. uscita:
    množica se pomika proti izhodu la moltitudine si muove verso l'uscita
    glavni, stranski izhod uscita principale, secondaria
    zasilni izhod uscita di sicurezza, provvisoria, di fortuna
    anat. medenični izhod osso pubico

    2. (zapustitev prostora) (via d') uscita; voj.
    imeti izhod avere libera uscita
  • koló (-ésa) n

    1. ruota:
    gumijasto, leseno kolo ruota di gomma, di legno
    rezervno kolo ruota di scorta
    sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
    kolo avtomobila la ruota dell'automobile
    mlinsko kolo macina
    transmisijsko kolo ruota di trasmissione

    2. bicicletta, pog. bici; šalj. velocipede:
    dirkalno kolo bicicletta da corsa
    žensko kolo bicicletta da donna
    pog. motorno kolo motocicletta, motore

    3. pren. corso:
    kolo zgodovine il corso della storia

    4. hist. (mučilna naprava) ruota

    5. nareč. (hlebec):
    kolo sira forma di formaggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
    priti pod kolesa essere investito da un'automobile
    kolo sreče se obrača la ruota della fortuna gira
    krmilno kolo ruota del timone, ruota di comando, di manovra
    lončarsko kolo tornio da vasaio
    napenjalno kolo ruota tenditrice
    pogonsko kolo ruota motrice
    polžasto, vijačno kolo ruota elicoidale, a vite
    tekalno kolo ruota portante
    zavorno kolo ruota del freno
    zobato kolo ruota dentata
  • kováč (-a) m

    1. obrt. fabbro, fabbro ferraio:
    kovač je podkoval konja il fabbro ha ferrato il cavallo

    2. pren. fabbro, artefice

    3.
    besedni kovač oratore, scrittore prolisso
    kovač verzov verseggiatore

    4. pog. moneta da 10 centesimi

    5. zool. pesce sampietro (Zeus faber)
    PREGOVORI:
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna