Franja

Zadetki iskanja

  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

    1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
    dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

    2. biti različen, ne se ujemati:
    i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo
  • dobíti (-ím) | dobívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
    dobiti pismo ricevere una lettera
    kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

    2. (postati bogatejši)
    a) (za kako stvar) avere, ottenere:
    dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
    dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
    dobiti otroka avere un bambino
    dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
    dobiti sive lase incanutire
    dobiti pogum prender coraggio
    b) (postati deležen):
    dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
    dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

    3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
    koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

    4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
    dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

    5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
    dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

    6. prendere, catturare, acchiappare:
    ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

    7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
    vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

    8. (z glagolskim samostalnikom):
    dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
    dobiti opomin essere ammonito
    dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
    dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
    dobiti gol prendersi un gol
    dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
    dobiti obisk ricevere una visita
    dobiti vpogled prendere in visione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
    pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
    pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
    pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
    dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
    pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
    dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
    dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
    pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
    dobiti mlade figliare
    če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
    dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
    dobiti (ujeti)
    koga na laži cogliere qcn. in fallo
    dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
    dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
    pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
    šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

    B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi
  • dolžína (-e) f

    1. (prostorska razsežnost, lastnost dolgega) lunghezza; sviluppo:
    dolžina hiše ni v sorazmerju z višino la lunghezza della casa non è in rapporto con la sua altezza
    reka je plovna po vsej dolžini il fiume è navigabile per tutto il suo corso
    prepogniti list po dolžini piegare il foglio per il lungo
    meriti po dolžini misurare per il lungo
    šport. zmagati za eno dolžino vincere per una lunghezza

    2. durata:
    dolžina dneva in noči durata del giorno e della notte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. dolžina samoglasnika lunghezza della vocale
    fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda
    avt. zavorna dolžina spazio di frenata
    geogr. zemljepisna dolžina longitudine
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • dvá (-é -é) numer.

    1. due:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    korakati po dva in dva marciare in fila per due
    delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
    pejor. stara dva i genitori
    otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

    2. dva, tri (za izražanje približnosti):
    že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

    3. (izraža manjšo količino) due:
    do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
    imeti dve bradi avere il doppio mento
    držati se v dve gube essere, stare piegato in due
    pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • enáčba (-e) f mat., kem. equazione:
    rešitev enačbe soluzione dell'equazione
    enačba z eno neznanko equazione a un'incognita
    algebrajska, algebrska enačba equazione algebrica
    diferencialna enačba equazione differenziale
    enačba prve stopnje, linearna enačba equazione lineare
    kvadratna enačba equazione quadratica
    astr. časovna enačba equazione del tempo
  • fico m (pl. -chi)

    1. bot. smokva, figa (Ficus carica):
    essere il fico dell'orto pren. biti ljubljenec nekoga

    2. smokva, figa:
    fico secco suha figa
    non m'importa un fico secco me figo briga
    non vale un fico secco eno figo je vreden; počenega groša ni vreden

    3.
    fico d'India bot. indijska figa, opuncija (Opuntia ficusindica)
  • fíga (-e) f

    1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
    suhe fige fichi secchi

    2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

    3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
    jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
    prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

    4. pog.
    a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
    figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
    to je eno figo vredno non vale un fico secco
    b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
    figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
    c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
    Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
    pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
    pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
    kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
    biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro
  • fōssa f

    1. jarek, jama:
    fossa di scolo odvodni jarek
    fossa da letame gnojna jama
    fossa settica septična jama, greznica
    fossa di riparazione tehn. servisna jama
    fossa dei serpenti pren. norišnica

    2. jama, grob:
    essere messo, calato nella fossa biti položen v grob
    scavarsi la fossa con le proprie mani pren. sam sebi kopati jamo
    essere coi piedi nella fossa, avere un piede nella fossa pren. biti z eno nogo v grobu

    3. geol. jarek:
    fosse oceaniche oceanski jarki

    4. anat. vdolbina
  • frollare

    A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
    mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
    lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve

    B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
    certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo
  • glúh (-a -o)

    A) adj.

    1. sordo
    gluh na eno uho sordo da un orecchio
    gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

    2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
    biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

    3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
    gluh gozd bosco silenzioso
    gluha tišina silenzio sordo

    4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
    pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
    pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
    pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
    voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
    čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

    B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
    zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti
  • gósti (gódem) imperf.

    1. (igrati, zlasti na godalo) suonare, suonare il violino

    2. mormorare, brontolare:
    pren. vedno gosti eno in isto battere la solfa

    3. canterellare; fare le fusa (gatto)

    4. combinare (guai, pasticci):
    hude gosti combinarne di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti rakom žvižgat, ribam gost andare al diavolo, andare a monte
    pren. tako boš plesala, kakor bom jaz godel farai (così) come dirò io
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • kolésce (-a) n

    1. dem. od kolo rotella:
    rib. kolesce (na ribiški palici) mulinello (della canna da pesca)
    pren. manjka mu eno kolesce v glavi gli manca una rotella in testa

    2. ekst. fettina, rotella:
    kolesce čebule, limone una fettina di cipolla, di limone
  • lētto m

    1. postelja: (giaciglio)
    letto a una piazza postelja za eno osebo
    letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
    letto a castello nadstropni pograd
    divano letto, letto a divano divan, kavč
    letto ribaltabile zložljiva postelja
    andare a letto leči, iti spat
    andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
    andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
    mettersi a letto zboleti
    stare fra il letto e il lettuccio bolehati
    morire nel proprio letto umreti doma
    fare il letto pospraviti posteljo
    mutare il letto zamenjati posteljno perilo
    letto di morte smrtna postelja
    letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
    essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
    letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
    letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

    2. pren. zakon:
    letto coniugale zakonska zveza
    figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

    3. ekst. ležišče

    4. stelja

    5. struga

    6. agr.
    letto di semina zemljišče, nared za setev