Franja

Zadetki iskanja

  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • elevare

    A) v. tr. (pres. elēvo ali ēlevo)

    1. dvigniti, dvigovati, višati, povišati (tudi pren.):
    elevare il piano stradale dvigniti višino ceste
    elevare qcn. in generale povišati koga v generala
    elevare un numero al quadrato mat. kvadrirati število, dati število na drugo potenco

    2. pren. oplemenititi

    B) ➞ elevarsi v. rifl. (pres. elēvo) dvigniti se, poboljšati se
  • fōglio m (pl. -gli)

    1. list:
    foglio bianco, rigato, a quadretti bel, črtan, kariran list
    un foglio di carta bollata kolkovan list papirja
    foglio asciugante pivnik

    2. folija:
    alluminio, oro in fogli aluminij, zlato v foliji
    un foglio di stagnola staniolna folija

    3. popisan, potiskan papir:
    foglio volante letak

    4. dokument, papir:
    foglio ufficiale uradni dokument
    foglio di via obbligatorio odločba o izgonu
    foglio rosa začasno vozniško dovoljenje

    5. stran:
    voltar foglio pren. obrniti list, ploščo, preiti na drugo temo

    6. bankovec:
    un foglio da diecimila lire bankovec za deset tisoč lir
  • frollare

    A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
    mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
    lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve

    B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
    certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo
  • fronte

    A) f

    1. čelo:
    fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

    2. glava:
    fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

    3. obraz, obličje, videz:
    gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
    a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
    a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
    a fronte a fronte iz oči v oči
    dietro front! na levo krog!

    4. primerjava:
    mettere a fronte due testimoni soočiti priči
    a fronte v primerjavi
    stare, essere di fronte biti nasproti
    testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
    nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

    5. prednja stran, pročelje:
    fronte di un edificio pročelje stavbe
    fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

    B) m

    1. fronta:
    andare al fronte iti na fronto
    aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
    far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
    far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
    far fronte agli impegni biti kos nalogam

    2. polit. fronta:
    fronte popolare ljudska fronta

    3. meteor. fronta:
    fronte caldo, freddo topla, hladna fronta
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • guancia f (pl. -ce)

    1. lice:
    baciarsi sulle guance poljubiti se na lica
    porgere l'altra guancia pren. nastaviti drugo lice, mirno prenašati žalitve, udarce

    2. ekst. knjižno obraz

    3. veter. mesnati del glave (zaklane živali)
  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa


  • A) avv.

    1. (za določanje kraja) tam, tja:
    mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
    mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?

    2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
    ma va' là! pojdi no!
    alto là! voj. stoj!

    3. približno, tam (za čas):
    là verso Natale tam okrog Božiča

    4.
    in là onkraj, na drugo stran:
    farsi in là umakniti se
    essere in là con gli anni biti v letih

    5.
    di là (za kraj) tam, tja:
    l'al di là pren. onstranstvo
    andare di qua e di là iti vsepovsod
    per di là ondod

    6.
    là per là takoj, v trenutku

    B) prep.
    di là da, di là di onkraj:
    una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità
  • plasírati (-am)

    A) imperf., perf. trg. pog. piazzare; collocare:
    plasirati izdelke na tržišče piazzare i prodotti sul mercato

    B) plasírati se (-am se) imperf., perf. refl. pog. piazzarsi:
    šport. plasirati se na drugo mesto piazzarsi al secondo posto
  • plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
    sprednja plat hiše la facciata della casa
    napad z vseh plati attacco concentrico
    pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
    po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
    svetla plat lato illuminato, lato positivo
    temna plat parte ombrosa, lato negativo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
    pren. bíti plat zvona suonare a martello
    pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
    slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
    dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • povzpénjati se (-am se) | povzpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire, montare:
    povzpeti se na goro, v drugo nadstropje salire su un monte, al secondo piano
    povzpeti se na konja, vozilo montare un cavallo, su un'auto

    2. ascendere, assurgere; elevarsi, conquistare:
    povzpeti se nad povprečje elevarsi sopra la mediocrità
    povzpeti se do oblasti conquistare il potere

    3. salire, aumentare:
    stroški so se povzpeli nad milijardo le spese sono aumentate sopra il miliardo
  • prebrêsti (-brêdem) perf. tr. ➞ bresti

    1. passare a guado, guadare; raggiungere; girare, percorrere;
    prebresti na drugo stran reke passare a guado il fiume, raggiungere a guado l'altra sponda del fiume
    prebresti na hrib raggiungere la cima del monte

    2. pren. superare (le difficoltà), sormontare
  • predicare

    A) v. tr. (pres. prēdico)

    1. relig. pridigati

    2. pridigati, učiti, razglašati:
    predicare il falso učiti neresnico
    predica il digiuno a stomaco pieno pren. sitemu je lahko pridigati post

    3. poveličevati; povzdigniti, povzdigovati; ekst. pretiravati

    B) v. intr.

    1. govoriti:
    predicare al deserto, ai porri, al vento pren. govoriti gluhim ušesom

    2. pridigati, dajati nauke, učiti; opominjati:
    predicare bene e razzolare male pren. eno govoriti, drugo delati