osébnost (-i) f
1. personalità, individualità:
biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa
2. personaggio:
vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese
3. psiht. personalità:
ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità
4. polit.
kult osebnosti culto della personalità
Zadetki iskanja
- panno m
1. blago, tkanina:
c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge
2. tekstil sukno:
panno funebre, mortuario mrliški prt
3. kos blaga, platna:
panno incerato povoščeno platno
essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa
4.
panni pl. obleka, oblačilo:
panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati
5. pren. kožica - paraōcchi m plašnice:
avere i paraocchi pren. zatiskati si oči
procedere con i paraocchi pren. kaj delati ne oziraje se na druge - parte f
1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...
2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat
3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja
4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani
5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni
6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele
7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del
8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti
9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)
10. vojskujoča se stran
11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani
12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga
13. glasba odlomek; glas
14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev - pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.
1. pagare:
drago plačati pagare caro
vnaprej plačati pagare in anticipo
plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
plačati v naravi pagare in natura
plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
Natakar, plačam! Cameriere, il conto!
2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
plačati dolg soddisfare (a) un debito
plačati račun saldare il conto
plačati menico onorare una cambiale
3. pren. pagare, remunerare:
Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
pren. to mi boš plačal me la pagherai
pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri - pomóč (-í) f
1. aiuto, soccorso; appoggio, supporto, sostegno; manforte; knjiž. ausilio:
prositi za pomoč chiedere, invocare aiuto
pohiteti na pomoč correre in aiuto
biti v pomoč essere di aiuto
nuditi pomoč porgere aiuto
odreči pomoč (pri prometni nesreči) omettere soccorso
2. (kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja) aiuto, appoggio, soccorso, assistenza:
prizadetim prebivalcem poslati pomoč inviare aiuti, soccorsi alla popolazione disastrata
nuditi pomoč ranjencem prestare assistenza ai feriti
denarna pomoč sussidio
moralna pomoč aiuto, appoggio morale
pomoč v hrani, obleki, šotorih aiuti in viveri, vestiario, tende
zimska pomoč soccorso invernale
voj. pomoč (dodatna vojaška enota) rinforzi
3. med.
prva pomoč pronto soccorso
medicinska prva pomoč (reparto) pronto soccorso
omarica za prvo pomoč armadietto di pronto soccorso, armadietto farmaceutico
obvezilo za prvo pomoč medicazione di urgenza
4. s pomočjo con l'aiuto, con l'ausilio, con la scorta di qcn., di qcs.:
pisati s pomočjo slovarja scrivere con l'ausilio di un dizionario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tu ni pomoči niente da fare
druge pomoči ni bilo non c'era altra soluzione
pravna pomoč assistenza legale
kreditna pomoč (olajšava) agevolazione di credito
pomoč v desetinah milijard gospodarstvu dežel tretjega sveta un'iniezione di decine di miliardi all'economia del Terzo Mondo
PREGOVORI:
komur moč, temu pomoč chi ha il potere di prendere, presto gli è dato - pót (-í) f
1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada
2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo
3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica
4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada
5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria
6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze
7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose
8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni - prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.
1. passare, attraversare:
preiti cesto attraversare la strada
preiti reko guadare il fiume
2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
preiti v druge roke passare in altre mani
preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario
4. (minevati, miniti) passare:
leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue - prelágati (-am) | preložíti (-ím) perf., imperf.
1. spostare;
reka prelaga strugo il fiume cambia l'alveo
2. trasbordare
3. addossare, gravare:
prelagati odgovornost na druge addossare la responsabilità su altri; scaricare la responsabilità su altri, addossare la responsabilità ad altri
prelagati krivdo na drugega incolpare un altro, scaricare la colpa su un altro, addossare la colpa a qualcun altro
4. rinviare, differire, aggiornare:
preložiti izstrelitev satelita rinviare il lancio del satellite
preložiti sejo rinviare, aggiornare la seduta
obrt. prelagati šibe, vitre eno čez drugo intrecciare i vimini
grad. preložiti streho ricoprire il tetto
grad. preložiti cesto spostare il tracciato della strada - prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.
1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza
2. trasmettere, trasportare:
prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione
3. comunicare, trasmettere, veicolare:
prenesti bolezen veicolare una malattia
4. riportare, trasferire, tradurre:
prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica
5. rad. trasmettere:
prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita
6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi
7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(dobro) prenašati leta portare bene gli anni
jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
jur. prenesti lastništvo permutare
inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
prenesti na daljavo teletrasmettere
prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare - pretêči (-têčem) | pretékati (-am) perf., imperf.
1. percorrere, superare (correndo), correre:
preteči progo percorrere la pista; correre, superare la distanza
2. (prečkati) attraversare
3. (prehiteti) superare, sorpassare (nella corsa)
4. passare, scorrere (liquido)
5. (časovno se odmakniti) passare:
rok za prijavo je pretekel il termine per l'iscrizione è passato
še dosti vode bo preteklo, preden passerà ancora molta acqua (sotto i ponti) prima che
voda se izčisti, ko tri kamne preteče l'acqua corrente si purifica presto
preteči vse druge v pridnosti superare tutti in diligenza - pripráva (-e) f
1. preparazione; preparativo; studio:
priprava za izpite preparazione agli esami
živahne priprave za turistično sezono vivaci preparativi per la stagione turistica
projekt vodovoda je še v pripravi il progetto per l'acquedotto è ancora allo studio
2. utensile, arnese, attrezzo, dispositivo:
svinčniki, trikotniki in druge priprave za risanje matite, triangoli e altri arnesi per disegnare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. telovadne priprave attrezzi (ginnici)
teh. priprave strumentazione
voj. artilerijska priprava preparazione d'artiglieria
priprava dišav profumeria
priprava za lepljenje s trakovi nastratrice
kem. priprava za mehčanje vode addolcitore
priprava za merjenje slanosti salinometro
gosp. priprava za pasiranje passaverdura - priredítev (-tve) f
1. spettacolo, manifestazione; serata:
dobrodelna prireditev serata di beneficenza
gala prireditev serata di gala
kulturna, športna prireditev manifestazione culturale, sportiva
knjižni sejem in druge prireditve la fiera del libro e altre manifestazioni
zabavna, dolgočasna prireditev spettacolo divertente, noioso
2. allestimento, organizzazione:
prireditev turnirja l'organizzazione del torneo
prireditev razstave l'allestimento della mostra
3. ekst. adattamento; riedizione, rielaborazione - pritiklína (-e) f
1. pl. pritikline annessi; servizi:
stranišče in druge pritikline il bagno e gli altri servizi
2. accessori, attinenze:
prodal je posestvo s pripadajočimi pritiklinami vendette il podere e le relative attinenze
pritikline (dodatna oprema)
kolesa gli accessori della bicicletta - prōssimo
A) agg.
1. blizu, bližnji:
il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
parente prossimo bližnji sorodnik
2. najbližji, prihodnji, naslednji:
l'anno prossimo prihodnje leto
B) m
1. bližnji:
ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe
2. ljudje, drugi:
parlare male del prossimo opravljati druge
3. redko sorodnik - protestántski (-a -o) adj. rel. protestante, luterano; riformato:
baptisti, metodisti in druge protestantske cerkve battisti, metodisti e altre chiese riformate - prvína (-e) f
1. elemento; rudimento:
glasovi, besede in druge prvine jezika i suoni, le parole e gli altri elementi (costitutivi) della lingua
obvladati smučarske prvine padroneggiare, conoscere i rudimenti dello sci
2. kem. elemento:
radioaktivne prvine gli elementi radioattivi
3. primizia - razgóvor (-a) m
1. pl. razgovori colloqui:
poslovni, uradni razgovori colloqui d'affari, ufficiali
razgovori o razorožitvi colloqui sul disarmo
2. conversazione, dialogo, discorso:
sproščen, duhovit razgovor conversazione vivace, brillante
obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari portare il discorso su altri temi
razgovor na štiri oči colloquio a quattr'occhi
razgovori na najvišji ravni colloqui al vertice
ped. hevristični razgovor dialogo euristico - riguardo m
1. obzirnost, obzir, skrb, spoštovanje, uvidevnost:
avere riguardo dell'età imeti uvidevnost do starosti (nekoga)
avere riguardo di qcn. ozirati se na koga
abbiti riguardo pazi!
fare riguardo paziti, biti pozoren
persona di riguardo spoštovanja vredna oseba
senza riguardo per nessuno ne oziraje se na druge
2. zveza:
avere riguardo con biti v zvezi s, z
riguardo a v zvezi s, z - scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti