Franja

Zadetki iskanja

  • naj2 konj.

    1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
    pusti ga, naj vpije lascialo gridare
    dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare

    2. (v namernih odvisnikih) perché:
    skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
    naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
    kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi

    4. (v pogojnih odvisnikih) se:
    naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
  • nàš (náša -e)

    A) adj. nostro:
    naš avto la nostra auto
    naša hvaležnost la nostra gratitudine
    naši predniki i nostri antenati
    naše omizje la nostra tavolata
    naše morje il nostro mare
    junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
    našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
    pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
    umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
    v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
    v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
    pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
    pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

    B) náši (-a -e) m, f, n
    naši so zmagali hanno vinto i nostri
    tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
    hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda
  • piano2 m

    1. ravnina; ravna površina; ravna plošča:
    il piano della tavola mizna plošča
    piano inclinato nagnjena ravnina (tudi pren.)

    2. nadstropje:
    piano terra, piano terreno pritličje
    primo piano prvo nadstropje
    piano rialzato visoko pritličje

    3. foto, film plan:
    primo piano prvi, bližnji plan
    primissimo piano veliki plan
    piano americano ameriški tričetrtinski plan
    una figura di primo, secondo piano pren. važna, postranska oseba
    porre la questione su un altro piano pren. drugače zastaviti problem

    4. načrt, plan; namera:
    piano di studi študijski načrt
    piano regolatore urbanistični načrt
    piano quinquennale petletni plan, petletka
    avere in piano nameravati, načrtovati
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • ravnáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zravnati

    1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
    ravnati zemljo spianare il terreno
    med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
    obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
    pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

    2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
    pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
    ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
    ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
    na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
    ravnati mačehovsko matrigneggiare
    ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
    ravnati nepošteno barare

    3. maneggiare, trattare:
    ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
    gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
    ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

    B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
    ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
    ravnati se po zakonu rispettare le leggi
    ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
    pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
    voj. ravnaj se! allineamento!
  • registro m

    1. register:
    registro di bordo navt. ladijski register
    registro di classe šol. dnevnik
    registro dell'insegnante šol. redovalnica

    2. pravo register (seznam; oddelek):
    registro aeronautico letalski register
    registro automobilistico register avtomobilov
    registro catastale katastrski register
    imposta di registro pristojbina za vknjižbo
    Ufficio del registro davčni urad

    3. strojn. regulator; nastavljalnik; naravnalnik

    4. register

    5. glasba register:
    registro alto, basso visok, nizek register
    cambiare registro pren. ubrati drugačne strune, drugače se obnašati
  • spôlno adv. sessualmente:
    spolno privlačen sexy
    pog. (spolno) vzburjen, vzdražen infoiato
    spolno dozoreti maturare sessualmente
    spolno občevati s kom avere rapporti sessuali con qcn.
    spolno vzburiti, vzdražiti eccitare sessualmente; pog. infoiare
    spolno zadovoljiti soddisfare sessualmente
    drugače spolno usmerjen (sessualmente) invertito
  • spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
    otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
    več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

    2. parlare, dire:
    z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
    spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
    treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

    3. ekst. parlare, discutere, trattare:
    na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

    4. pren. parlare; trapelare:
    iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
    molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
    spregovorile so puške cominciò la lotta armata
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • stŕpen (-pna -o) adj. tollerante, comprensivo:
    biti strpen do drugače mislečih ljudi essere tolleranti verso chi la pensa diversamente
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • trōtto m

    1. šport kas; drnec:
    di trotto o di rimbalzo pren. tako ali drugače
    corse al trotto šport kasaške dirke
    piccolo trotto kratki kas, drnec

    2. pren. hiter, nagel korak; dir:
    andare di trotto, camminare di buon trotto iti hitro, dirjati
  • vêsti (vêdem)

    A) imperf.

    1. (peljati) condurre, portare; associare:
    vesti koga za roko portare qcn. per mano
    vesti koga v zapor associare qcn. alle carceri

    2. (voditi) portare:
    vesti do zmede, v zmedo portare al caos

    B) vêsti se (vêdem se) imperf. refl.

    1. comportarsi, portarsi:
    vesti se kot gospodar farla da padrone
    vesti se mirno comportarsi tranquillamente
    vesti se, kot da koga ne poznaš comportarsi fingendo di non conoscere qcn.

    2. comportarsi, agire:
    umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina con le temperature basse la materia plastica si comporta diversamente dal legno o dalla lamiera
  • zagrábiti (-im)

    A) perf.

    1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
    zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

    2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

    3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
    zagrabiti za delo cominciare a lavorare

    4. prendere, cogliere:
    zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
    zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

    5. pren. toccare, turbare, appassionare:
    zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

    6. agr. coprire (rastrellando):
    zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
    pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
    pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
    pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

    B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi
  • zamísliti si (-im si) | zamíšljati si (-am si)

    A) perf., imperf. refl.

    1. concepire, immaginare:
    stvar poteka drugače, kot so si jo zamislili la cosa procede diversamente da come era stata concepita

    2. immaginare, immaginarsi:
    zamislimo si črto med dvema točkama si immagini una retta tra due punti

    B) zamísliti se (-im se) | zamíšljati se (-am se) perf., imperf. refl. essere assorti in pensieri (abs.);
    zamislil se je nad njihovo trditvijo le loro affermazioni lo facevano pensare
    nad dejstvom bi se morali zamisliti il fatto ci dovrebbe preoccupare, merita seria considerazione
  • zarogovíliti (-im) perf.

    1. gesticolare, sbracciarsi:
    zarogovilil je z rokami in padel si sbracciò e quindi cadde

    2. fare chiasso, strepitare:
    nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila il temporale, dopo aver strepitato per un po', si dileguò

    3. arrabbiarsi, infuriarsi:
    mir, drugače bo še zarogovilil calma, ragazzi, se no papà si arrabbia