Franja

Zadetki iskanja

  • esazione f

    1. izterjava, izterjevanje

    2. izterjano, izterjani denar
  • giacēnza f

    1. ekon. denar v blagajni

    2. ležanje:
    giacenza di un capitale neizkoriščenost glavnice, kapitala

    3. ekon. zaloga:
    merce in giacenza blago na zalogi
    merce in giacenza nedostavljeno blago

    4. pl. ekon. neprodano blago, remitenda

    5. ptt
    lettere in giacenza neizročena pisma
  • monetabile agg.

    1. ekon. ki se da tržiti za denar

    2. ekst. ocenljiv v denarju, denarno
  • monetare v. tr. (pres. moneto) kovati denar; tiskati denar (bankovce)
  • mōrto

    A) agg.

    1. mrtev:
    cadere morto nenadno umreti

    2. pren. mrtev, brez življenja:
    lingua morta mrtev jezik

    3. pren. mrtev, nedejaven:
    acqua morta stoječa voda
    angolo morto mrtvi kot
    capitale morto mrtev kapital
    corpo morto navt. mrtvo sidro
    essere lettera morta biti mrtva črka
    giungere a un punto morto priti do mrtve točke
    stanco morto na smrt utrujen

    B) m (f -ta)

    1. mrlič, mrtvec:
    cassa da morto krsta
    libro dei morti mrliška knjiga
    il regno dei morti onstranstvo
    suonare a morto zvoniti za mrliča
    pallido come un morto mrtvaško bled
    morto di fame pren. bednik
    brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal

    2. pog. skriti denar, zaklad

    3. igre mrtvi (igralec pri kartah)
  • numerario m (pl. -ri) ekon.

    1. kovani denar

    2. gotovina
  • rēsto m

    1. ostanek, preostanek:
    del resto sicer

    2. mat. ostanek

    3. ostanek, ostali denar, razlika:
    avere il proprio resto pren. dobiti svoje
    lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

    4.
    resti pl. ostanki, zapuščina:
    i resti di una necropoli ostanki grobišča
    resti mortali zemeljski ostanki, truplo
  • tesaurizzare v. tr. (pres. tesaurizzo)

    1. ekon. tezavrirati, shraniti

    2. ekon. začasno vzeti denar iz obtoka

    3. pren. kopičiti, zbirati duhovne dobrine, vrednote
  • tesoreggiare v. tr., v. intr. (pres. tesoreggio) zbirati, kopičiti denar, bogastvo
  • àli2 konj.

    1. (v ločnem priredju) o:
    jaz ali ti o tu o io

    2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
    ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene

    3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
    sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)

    4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
    moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut
  • alleggerire

    A) v. tr. (pres. alleggerisco) olajšati; pren. razbremeniti, ublažiti:
    alleggerire un carico razbremeniti, zmanjšati tovor
    alleggerire un dolore ublažiti bolečino
    l'alleggerì del mantenimento dei genitori razbremenil ga je vzdrževanja staršev
    alleggerire uno dei quattrini šalj. olajšati koga za denar, koga okrasti

    B) ➞ alleggerirsi v. rifl. (pres. mi alleggerisco) lažje se obleči
  • allentare

    A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
    allentare le redini popustiti vajeti
    allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
    allentare il passo upočasniti korak
    allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
    allentare un calcio pog. dati brco

    B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
    il nodo si è allentato vozel je popustil
    l'ira si allentava jeza je pojemala
  • alterare

    A) v. tr. (pres. altero)

    1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
    l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

    2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
    alterare i fatti potvoriti dejstva
    alterare le monete ponarediti denar

    3. pren. razdražiti, razburiti:
    basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

    B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

    1. spremeniti se, pokvariti se:
    sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

    2. pren. razburiti se, razdražiti se:
    s'altera per nulla razburi se za prazen nič
  • ammucchiare

    A) v. tr. (pres. ammucchio) kopičiti, spravljati na kup, zbirati (tudi pren.):
    ammucchiare denari kopičiti denar
    ammucchiare brutti voti zbirati slabe ocene

    B) ➞ ammucchiarsi v. rifl. (pres. mi ammucchio) zbirati se, gnesti se:
    ammucchiarsi al cinematografo gnesti se v kinu
  • ammuffire v. intr. (pres. ammuffisco) plesneti (tudi pren.):
    il pane vecchio ammuffisce star kruh plesni
    tenere i soldi ad ammuffire pustiti, da denar plesni
    ammuffire in un remoto paesino plesneti v odmaknjeni vasici
  • appioppare v. tr. (pres. appiōppo)

    1. vezati trto ob topole

    2. zasaditi s trto

    3. pog. primazati:
    appioppare uno schiaffo primazati zaušnico

    4. vzdeti, dati, naprtiti (kaj nevšečnega):
    appioppare denaro falso podtakniti ponarejen denar
  • ballare

    A) v. intr. (pres. ballo)

    1. plesati:
    ballate con noi zaplešite z nami

    2. skakati, poskakovati:
    ballare per la gioia skakati od veselja
    ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

    3. pozibavati se, majati se:
    la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

    4.
    far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
    far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
    far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

    5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
    la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

    B) v. tr. plesati:
    ballare un valzer plesati valček
    PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati
  • bánka (-e) f

    1. ekon. banca, banco:
    vložiti denar v banko depositare il denaro in banca
    emisijska, gospodarska, investicijska banka banca di emissione, di affari, di investimento
    komunalna banka banca popolare
    Narodna banka Banca Nazionale
    podružnica banke filiale, succursale (della banca)

    2. med. banca:
    kostna, krvna banka banca delle ossa, del sangue

    3. igre banco
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • bēzzo m

    1. hist. (vrsta beneškega denarja)

    2.
    bezzi pl. denar, novci