esazione f
1. izterjava, izterjevanje
2. izterjano, izterjani denar
Zadetki iskanja
- giacēnza f
1. ekon. denar v blagajni
2. ležanje:
giacenza di un capitale neizkoriščenost glavnice, kapitala
3. ekon. zaloga:
merce in giacenza blago na zalogi
merce in giacenza nedostavljeno blago
4. pl. ekon. neprodano blago, remitenda
5. ptt
lettere in giacenza neizročena pisma - monetabile agg.
1. ekon. ki se da tržiti za denar
2. ekst. ocenljiv v denarju, denarno - monetare v. tr. (pres. moneto) kovati denar; tiskati denar (bankovce)
- mōrto
A) agg.
1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti
2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik
3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen
B) m (f -ta)
1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal
2. pog. skriti denar, zaklad
3. igre mrtvi (igralec pri kartah) - numerario m (pl. -ri) ekon.
1. kovani denar
2. gotovina - rēsto m
1. ostanek, preostanek:
del resto sicer
2. mat. ostanek
3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino
4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo - tesaurizzare v. tr. (pres. tesaurizzo)
1. ekon. tezavrirati, shraniti
2. ekon. začasno vzeti denar iz obtoka
3. pren. kopičiti, zbirati duhovne dobrine, vrednote - tesoreggiare v. tr., v. intr. (pres. tesoreggio) zbirati, kopičiti denar, bogastvo
- àli2 konj.
1. (v ločnem priredju) o:
jaz ali ti o tu o io
2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene
3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)
4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut - alleggerire
A) v. tr. (pres. alleggerisco) olajšati; pren. razbremeniti, ublažiti:
alleggerire un carico razbremeniti, zmanjšati tovor
alleggerire un dolore ublažiti bolečino
l'alleggerì del mantenimento dei genitori razbremenil ga je vzdrževanja staršev
alleggerire uno dei quattrini šalj. olajšati koga za denar, koga okrasti
B) ➞ alleggerirsi v. rifl. (pres. mi alleggerisco) lažje se obleči - allentare
A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco
B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala - alterare
A) v. tr. (pres. altero)
1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve
2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar
3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi
B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)
1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo
2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič - ammucchiare
A) v. tr. (pres. ammucchio) kopičiti, spravljati na kup, zbirati (tudi pren.):
ammucchiare denari kopičiti denar
ammucchiare brutti voti zbirati slabe ocene
B) ➞ ammucchiarsi v. rifl. (pres. mi ammucchio) zbirati se, gnesti se:
ammucchiarsi al cinematografo gnesti se v kinu - ammuffire v. intr. (pres. ammuffisco) plesneti (tudi pren.):
il pane vecchio ammuffisce star kruh plesni
tenere i soldi ad ammuffire pustiti, da denar plesni
ammuffire in un remoto paesino plesneti v odmaknjeni vasici - appioppare v. tr. (pres. appiōppo)
1. vezati trto ob topole
2. zasaditi s trto
3. pog. primazati:
appioppare uno schiaffo primazati zaušnico
4. vzdeti, dati, naprtiti (kaj nevšečnega):
appioppare denaro falso podtakniti ponarejen denar - ballare
A) v. intr. (pres. ballo)
1. plesati:
ballate con noi zaplešite z nami
2. skakati, poskakovati:
ballare per la gioia skakati od veselja
ballare dal nervoso tresti se od živčnosti
3. pozibavati se, majati se:
la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala
4.
far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
far ballare gli impiegati priganjati uslužbence
5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem
B) v. tr. plesati:
ballare un valzer plesati valček
PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati - bánka (-e) f
1. ekon. banca, banco:
vložiti denar v banko depositare il denaro in banca
emisijska, gospodarska, investicijska banka banca di emissione, di affari, di investimento
komunalna banka banca popolare
Narodna banka Banca Nazionale
podružnica banke filiale, succursale (della banca)
2. med. banca:
kostna, krvna banka banca delle ossa, del sangue
3. igre banco - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - bēzzo m
1. hist. (vrsta beneškega denarja) ○
2.
bezzi pl. denar, novci