Franja

Zadetki iskanja

  • contro

    A) prep.

    1. proti, zoper:
    fare qcs. contro voglia kaj narediti nerad, nejevoljno
    contro di (z osebnim zaimkom) proti:
    contro di me proti meni

    2. proti, nasproti, ob:
    ha battuto la testa contro la porta udaril je z glavo ob vrata
    mi veniva contro minaccioso približeval se mi je grozeče
    andare contro corrente pren. iti proti toku

    3. trgov. proti:
    contro pagamento proti plačilu
    contro ricevuta proti potrdilu (o prejemu)

    B) avv.

    1. proti:
    votare contro glasovati proti
    operare contro delovati sovražno

    2.
    di contro nasproti, vis-a-vis
    per contro nasprotno

    C) m invar.
    il pro e il contro razlogi za in proti
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • efficiēnza f učinkovitost, učinek:
    l'efficienza di una macchina učinek stroja
    mettere in efficienza pripraviti za pogon (strojni pogon)
    essere in piena efficienza biti na vrhuncu energije (človek), brezhibno delovati (stroj)
  • intesa f

    1. sporazum; dogovor:
    essere d'intesa biti sporazumen
    stare sull'intesa oprezati

    2. polit. zveza, antanta

    3. sodelovanje:
    agire d'intesa con qcn. delovati skupaj, v dogovoru, v sodelovanju s kom
  • invertire v. tr. (pres. invērto)

    1. obrniti, preobračati, preusmeriti; invertirati:
    invertire la marcia avto peljati vzvratno
    invertire la rotta navt. obrniti smer (plovbe); pren. govoriti, delovati popolnoma drugače
    invertire la corrente elettrica invertirati električni tok
    invertire uno zuchero kem. invertirati sladkor

    2. preobrniti, preobračati; zamenjati
  • méra (-e) f

    1. misura:
    časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

    2. (priprava za merjenje) misura:
    kontrolirati mere controllare, verificare le misure
    Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

    3. (razsežnost) misura; taglia:
    vzeti mero prendere le misure
    po meri su misura

    4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

    5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
    (ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
    čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
    delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

    6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
    v koliki meri in quale misura
    v polni meri completamente, del tutto
    v veliki meri prevalentemete, perlopiù
    do neke, do določene mere fino a un certo punto
    zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

    7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
    varnostne mere misure di sicurezza

    8. lit. metro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
    krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
    mera je polna la misura è colma
    imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
    imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
    ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
    ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
    mat. kotna mera unità di misura degli angoli
    največja skupna mera massimo comun divisore
    notranja mera misura interna
    ekon. obrestna mera tasso d'interesse
    profitna mera saggio dei profitti
  • misura f

    1. mera, merjenje:
    prendere le misure meriti
    prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
    abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
    che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

    2. mera (instrument za merjenje):
    pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

    3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
    vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

    4. mera, umerjenost, preudarnost:
    agire con misura delovati s pravo mero
    non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
    oltre misura, fuor di misura neumerjeno
    passare la misura pretiravati

    5. pren. mera, ukrep:
    mezze misure polovični ukrepi
    misure di sicurezza varnostni ukrepi
    prendere, adottare misure ukrepati

    6.
    nella misura in cui če, v kolikor:
    nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
    a misura di po, po meri, primeren:
    progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

    7. lit. mera

    8. glasba (battuta) takt
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • muto

    A) agg.

    1. nem:
    alla muta nemo, brez besed
    agire alla muta pren. delovati skrivaj

    2. ekst. nem, brez besed:
    restare muto onemeti
    essere muto come un pesce pren. molčati kot grob

    3. nem, molčeč, tih (tudi pren.):
    parole mute šepet
    segni muti kretnje
    cinema muto film nemi film

    4. jezik nemi (glas)

    B) m (f -ta) mutec
  • operante agg. delujoč, dejaven, učinkujoč; deloven:
    farmaco operante delujoče zdravilo
    diventare operante začeti delovati, izvajati se
  • orolōgio m (pl. -gi)

    1. ura (naprava):
    orologio digitale, numerico digitalna ura
    orologio solare sončna ura
    orologio a sabbia peščena ura
    orologio a pendolo nihalna ura
    orologio a sveglia ura budilka
    orologio elettrico električna ura
    orologio da polso ročna ura
    orologio da tasca žepna ura
    orologio di precisione precizna ura, kronometer
    orologio da controllo kontrolna ura
    un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
    essere un orologio pren. biti kot ura natančen
    funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno

    2. biol.
    orologio biologico biološka ura
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare
  • pospeševálno adv. da traino, da stimolo, da spinta:
    delovati pospeševalno ali zaviralno agire da spinta o da freno
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • quattrino m

    1. novčič, belič

    2. malo denarja:
    ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
    far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
    non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
    non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti

    3.
    quattrini pl. denar:
    senza quattrini reven, siromašen
    fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
    buttare i quattrini razmetavati denar
    costare fior di quattrini veliko stati
    far quattrini veliko zaslužiti
    tirare al quattrino biti lakomen na denar
  • quinta f

    1. šol. peti razred; avto peta prestava, hitrost:
    frequentare la quinta obiskovati peti razred
    ingranare la quinta dati v peto prestavo

    2. glasba kvinta

    3. gled.
    quinte pl. kulise:
    agire dietro le quinte delovati skrivoma, v ozadju
  • sicurezza f

    1. varnost:
    camera di sicurezza zapor
    cassetta di sicurezza sef
    cintura di sicurezza avto varnostni pas
    congegno, dispositivo di sicurezza varnostna naprava
    misura di sicurezza varnostni ukrep
    lampada di sicurezza mont. varnostna svetilka
    pubblica sicurezza javna varnost, policija
    agente di pubblica sicurezza policist
    sicurezza sociale socialno zavarovanje
    uscita di sicurezza pomožni izhod
    valvola di sicurezza tehn. varnostni ventil
    vetro di sicurezza varnostno steklo

    2. samozavest, odločnost:
    agire con sicurezza delovati, ukrepati odločno

    3. gotovost; zanesljivost; zaupanje:
    ispirare sicurezza a qcn. zbujati komu zaupanje
  • sodelovánje (-a) n collaborazione, cooperazione, concorso, partecipazione; intesa:
    gospodarsko, kulturno, politično sodelovanje med sosednjimi deželami collaborazione economica, culturale, politica tra i paesi vicini
    delovati v sodelovanju s kom agire d'intesa con qcn.
    jur. sodelovanje z oboroženo tolpo partecipazione a banda armata
    pravica do sodelovanja na natečaju diritto a partecipare a un concorso
    sodelovanje z okupatorjem collaborazionismo
  • soppiatto avv.
    di soppiatto kradoma, skrivaj:
    agire di soppiatto delovati skrivaj
    entrare di soppiatto prikrasti se
  • sott'acqua avv. pod vodo:
    lavorare sott'acqua pren. delovati skrivaj