Franja

Zadetki iskanja

  • kumulatíven (-vna -o) adj. knjiž. (zbran, skupen) cumulativo; collettivo:
    kumulativno delovanje zdravila azione cumulativa del farmaco
  • léten1 (-tna -o) adj.

    1. annuo, annuale, dell'anno, di un anno:
    letna plača stipendio annuale
    letna bilanca bilancio annuale
    letna množina padavin precipitazioni annue
    letna skupščina assemblea annuale
    letni dohodek reddito annuo
    letni dopust ferie annuali
    letna najemnina annata
    letna renta annualità
    letna žepnina spillatico
    letni čas stagione
    pozni letni čas stagione avanzata, inoltrata

    2. (s števnikom) -enne, -ennale:
    10-letni otrok bambino decenne
    30-letno delovanje attività trentennale
  • medsebójen (-jna -o) adj. reciproco, vicendevole, mutuo, scambievole:
    elektr. medsebojna indukcija induzione reciproca
    bot. medsebojna oprašitev autogenia, impollinazione diretta, incrociata
    medsebojna odvisnost interdipendenza
    medsebojna zamenljivost interscambiabilità
    medsebojna zveza concatenazione, correlazione, interconnessione
    medsebojni vpliv, medsebojno delovanje interazione
  • nesposóbnost (-i) f

    1. incapacità:
    plačilna nesposobnost insolvenza

    2. inabilità; incompetenza, inettitudine, dappocaggine:
    nesposobnost za delo inabilità al lavoro
    nesposobnost za delovanje nullismo
  • pomanjkljív (-a -o) adj. carente, deficitario, difettoso, lacunoso, insufficiente, mancante, manchevole, scarso:
    pomanjkljiva prehrana alimentazione difettosa
    pomanjkljivo znanje conoscenze lacunose
    med. pomanjkljivo delovanje srca, dihal insufficienza cardiaca, respiratoria
    pomanjkljivi dokazi prove insufficienti, carenti
  • potrében (-bna -o) adj.

    1. necessario, occorrente; (nujno potreben) indispensabile:
    energija, potrebna za delovanje stroja l'energia necessaria al funzionamento della macchina

    2. (ki je v stanju pomanjkanja česa) bisognoso; knjiž. bisognevole:
    potreben pomoči, denarja bisognoso di aiuto, di soldi

    3. (ki dosega želeno raven) necessario, richiesto, convenuto:
    potrebna kvaliteta izdelkov la qualità richiesta dei prodotti
  • povráten (-tna -o) adj.

    1. reversibile, ricorrente, di ritorno:
    žel. povratna vozovnica biglietto di andata e ritorno
    anat. povratni živec nervo ricorrente
    povratna informacija informazione di ritorno
    pošta povratna znamka francobollo per la risposta
    šport. povratna tekma partita di ritorno
    povratna embalaža vuoti a rendere, imballaggio a rendere

    2. mat. ricorrente; reciproco; periodico

    3. lingv. riflessivo:
    povratni zaimek pronome riflessivo
    povratni glagol verbo riflessivo
    teh. povratna vzmet molla di richiamo
    fiz., inform. povratna zveza retroazione, feedback
    angl. povratni sunek contraccolpo; voj. rinculo
    elektr. povratni tok corrente inversa
    avt. povratni vžig ritorno di fiamma
    povratno delovanje ripercussione; jur. retroattività
    jur. povratno kaznivo dejanje recidiva
  • prevrátniški (-a -o) adj. sovversivo, sedizioso, eversivo, barricadiero:
    prevratniško delovanje sovversione
    prevratniško govorjenje discorsi barricadieri
  • prikázati (-kážem) | prikazováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. mostrare, rappresentare, presentare, dimostrare, descrivere, ritrarre:
    prikazati delovanje naprave mostrare il funzionamento del dispositivo
    prikazati koga v najboljši luči presentare uno in buona luce

    2. (film) presentare, dare, girare:
    film že prikazujejo v naših kinematografih la pellicola è già nei nostri cinematografi, nelle nostre sale
    prikazati subjektivno presentare, descrivere in modo soggettivo
    um. prikazati v perspektivi scorciare
    prikazati z diagrami diagrammare, rappresentare con grafici, con diagrammi

    B) prikázati se (-kážem se) | prikazováti se (-újem se) perf., imperf. refl. apparire, comparire; mostrarsi; profilarsi; sbucare, affacciarsi:
    sonce se je prikazovalo na obzorju il sole appariva all'orizzonte
    duh umorjenega kralja se je že nekajkrat prikazal lo spirito del re, morto ucciso, era comparso già varie volte
    izza ovinka se je prikazal avto dalla curva sbucò un'automobile
    prikazati se za trenutek baluginare, apparire per un momento
  • razdirálen (-lna -o) adj. distruttore, distruttivo, devastatore; sovvertitore, scissionistico; ekst. pren. corrosivo:
    razdiralna moč sodobnega orožja la forza devastatrice degli armamenti moderni
    polit. razdiralno delovanje strankarskih frakcij l'azione scissionistica delle frazioni del partito
    razdiralna kritika critica corrosiva
  • razsvetljeválen (-lna -o) adj.

    1. di, dell'illuminazione, per l'illuminazione; della luce:
    razsvetljevalna naprava dispositivo per l'illuminazione

    2. educativo; educatore:
    razsvetljevalno delovanje opera educatrice
  • secrezione f

    1. izločanje

    2. biol., fiziol., med. izločanje, sekrecija:
    secrezione esterna, interna zunanja, notranja sekrecija; delovanje žlez notranjic, zunanjic
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • sléd (-ú) m

    1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
    iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
    iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
    zgubiti sled perdere la traccia
    tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
    odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

    2. pren. (posledica) traccia, impronta:
    njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

    3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
    o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
    o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia
  • utesníti (-ím) | utesnjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. restringere, limitare; fare più stretto

    2. (skrčiti, skrčevati) ridurre, restringere, contrarre; limitare:
    delovanje utesniti na ozko področje ridurre l'attività a un solo settore

    3. ridurre, circoscrivere:
    utesniti resničnost v meje izkustva circoscrivere la realtà nei limiti dell'esperienza
  • zdravílo (-a) n

    1. medicina, medicinale, medicamento, farmaco, rimedio:
    predpisati zdravila prescrivere medicine
    jemati zdravila prendere le medicine
    delovanje, učinkovanje zdravila azione, effetto della medicina
    blago, močno, učinkovito zdravilo una medicina leggera, potente, efficace
    zdravilo proti kašlju rimedio contro la tosse
    zdravilo za pomirjanje živcev calmante, sedativo
    zdravilo za srce cardiotonico, cordiale
    zdravilo za oči gocce per gli occhi, collirio
    domača zdravila farmaci casalinghi
    magistralno zdravilo galenico magistrale
    oficinalno zdravilo farmaco, preparato officinale
    peroralno zdravilo medicina perorale
    zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso interno, esterno
    zdravilo proti krčem antispastico
    zdravilo proti revmi antireumatico
    zdravilo proti vnetjem, proti vročini antiflogistico, antipiretico

    2. pren. medicina, rimedio; balsamo:
    čudežno zdravilo toccasana