Franja

Zadetki iskanja

  • idēa f

    1. filoz., psihol. ideja:
    idea fissa fiksna ideja

    2. misel; mnenje; predstava:
    avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
    neanche per idea sploh ne, nikakor ne

    3. ideja, osnovna, vodilna misel:
    idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

    4. ideja, ideologija, kredo:
    l'idea della non-violenza ideja nenasilja

    5. ideja, predstava, pojem:
    avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
    non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

    6. mnenje, sodba, pogled:
    avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

    7. namera, načrt:
    vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

    8. zamisel, domislica, pobuda:
    bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

    9. videz:
    non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
    un'idea di malce
    lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega
  • kakóvost (-i) f qualità:
    dobra, slaba kakovost izdelka buona, cattiva qualità del prodotto
  • kokóš (-i) f

    1. gallina; pollo:
    krmiti kokoši dare il becchime alle galline
    zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
    kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
    jesti kokoš mangiare carne di pollo
    domača kokoš gallina ruspante
    pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
    pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

    2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
    PREGOVORI:
    stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo
  • létina (-e) f

    1. agr. raccolto:
    rekordna letina raccolto eccezionale
    sadna, vinska letina raccolto della frutta, vendemmia
    letina krompirja raccolto di patate

    2. annata:
    dobra, slaba letina una buona, una cattiva (scarsa) annata

    3. gozd. (letnica) anello annuale

    4. jur., hist. tributo annuo (all'autorità giudiziaria)
  • metà f

    1. polovica:
    la prima metà del secolo prva polovica stoletja
    una buona metà dobra polovica
    ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
    permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

    2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
    a metà napol, na pol
    dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
    dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
    fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
    fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
    vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
    per metà po sredini; pren. delno:
    tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
    è vero solo per metà samo deloma, napol je res
  • mísel (-sli) f

    1. pensiero:
    hiter kot misel rapido come il pensiero
    zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

    2. (mnenje, mišljenje) parere:
    nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

    3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
    obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
    hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

    4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
    misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

    5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
    preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

    6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
    vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
    Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
    razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

    7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
    v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
    v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
    moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
    ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
    brati komu misli indovinare cosa uno pensa
    izmenjavati misli scambiare le idee
    pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
    imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
    priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
    bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
    ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
    rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    soc. družbena misel pensiero sociale
    muz. glasbena misel tema
  • novíca (-e) f

    1. notizia, nuova; novità; knjiž. novella:
    izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico sapere, pubblicare, trasmettere, comunicare la notizia
    dobra, vesela novica notizia buona, allegra
    slaba, žalostna novica notizia cattiva, triste
    filmske novice cinegiornale

    2. novice star. (časopis) gazzettino:
    podeželske novice gazzettino regionale

    3. nareč. nuovo tributo, nuova imposta
  • nuōva f novica
    PREGOVORI: nessuna nuova, buona nuova preg. nobena novica je dobra novica
  • occasione f

    1. priložnost:
    aspettare l'occasione čakati ugodno priložnost
    cogliere l'occasione izrabiti priložnost
    una buona occasione dober posel, dobra partija
    all'occasione morda, če bo potrebno
    d'occasione trgov. ugoden

    2. ekst. trgov. izdelek z ugodno ceno

    3. vzrok, povod:
    dare, fornire l'occasione dati povod

    4. priložnost, prilika, dogodek:
    in occasione delle nozze ob poroki
    poesia d'occasione priložnostna pesem
    PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu
  • odpádati (-am) | odpásti (-pádem) imperf., perf.

    1. cadere, staccarsi, scrostarsi; svestirsi:
    omet na več mestih odpada l'intonaco si scrosta in più punti
    zreli sadovi sami odpadajo i frutti maturi cadono da soli

    2. defezionare; rel. apostatare

    3. venir abolito; scomparire; non aver luogo:
    zaradi majhnega števila dijakov bo nekaj paralelk odpadlo verranno abolite alcune classi parallele per mancanza di studenti
    zaradi bolezni predstava odpade causa malattia, lo spettacolo non avrà luogo

    4. odpasti na, za esser costituito da, riguardare; essere destinato a:
    na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije un buon quarto della Slovenia è costituito da prati e pascoli
    del denarja odpade za nakup opreme parte della somma va, è destinata all'acquisto di attrezzature

    5. pren. (biti neprimeren) essere inopportuno, sconsigliabile:
    kopanje zaradi umazane vode odpade per l'inquinamento dell'acqua si sconsiglia la balneazione
  • partito m

    1. polit. stranka, partija:
    iscriversi in un partito včlaniti se v stranko
    partito di destra, di centro, di sinistra desničarska, sredinska, levičarska stranka
    partito di governo vladna stranka
    partito di opposizione opozicijska stranka
    partito di massa masovna stranka

    2. odločitev, sklep:
    prendere un partito odločiti se
    non sapere che partito prendere omahovati, biti neodločen
    per partito preso ker je bilo tako sklenjeno, rečeno
    mettere la testa a partito spametovati se

    3. partija (ženitna priložnost, ponudba):
    un buon partito dobra partija

    4. stanje, položaj:
    ridursi a mal partito zaiti v težaven položaj
    all'estremo partito v obupnem položaju

    5. sredstvo, način:
    appigliarsi a un partito oprijeti se nekega sredstva
  • počéz adv.

    1. obliquamente, diagonalmente, trasversalmente, di traverso, attraverso:
    avto stoji počez na cesti l'automobile sta di traverso sulla strada
    pretrgati list po dolgem in počez strappare il foglio per il lungo e per il largo

    2.
    kupiti, prodati počez comprare, vendere in blocco

    3. pren. in complesso, in generale:
    letina je bila počez kar dobra in complesso il raccolto è stato buono

    4. pren. (vsevprek) confusamente;
    ljudje so se objemali počez in povprek la gente si abbracciava confusamente
  • polovíca (-e) f metà, mezzo:
    plačati polovico stroškov pagare metà delle spese
    biti na polovici poti essere a metà strada
    v drugi polovici meseca nella seconda metà del mese
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    dobra polovica una buona metà
    šport. polovica igrišča metà campo
    šport. napadalna, obrambna polovica settore di difesa, d'attacco
    polovica strojene kože schiappa
    gastr. svinjska, goveja, telečja polovica mezzena di maiale, di manzo, di vitello
  • praticare

    A) v. tr. (pres. pratico)

    1. delati, izvajati:
    praticare il bene delati dobra dela
    praticare la legge izvajati zakon

    2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
    praticare l'insegnamento učiti
    praticare la poligamia poznati mnogoženstvo

    3. obiskovati; družiti se (s):
    praticare una persona družiti se s kom

    4. narediti, napraviti:
    praticare un'iniezione dati injekcijo
    praticare uno sconto napraviti popust

    B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
    praticare in un locale redno zahajati v lokal
    PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti
  • priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. fare bene, piacere:
    zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
    dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

    2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
    čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
    plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
    zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
    strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
    rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
    obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene
  • prilóžnost (-i) f occasione, opportunità, circostanza, congiuntura, momento, destro:
    čakati ugodno priložnost aspettare l'occasione, il momento opportuno, cogliere il destro, approfittare dell'opportunità
    dekle je zanj dobra priložnost la ragazza è per lui una buona occasione
    (vljudnostno) izrabljam priložnost, da se Vam zahvalim za Vaše prizadevanje colgo l'occasione per ringraziarLa del Suo gentile interessamento
    obleka za slavnostne priložnosti abito delle grandi occasioni
  • questo

    A) agg.

    1. ta:
    l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
    questa mattina, questa sera davi, drevi
    quest'oggi še danes
    questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
    questo mese ta mesec, v tem mesecu
    le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
    in questo mentre, in questo frattempo medtem
    allora prendi queste! potem pa na, na, na!

    2. ta, tak, takšen:
    non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

    B) pron.

    1. ta:
    prendo questo qui vzel bom tole
    in questo, in questa medtem
    questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
    ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

    2. to:
    a questo siamo arrivati! tako torej!
    con tutto questo kljub temu
    e con questo? no in? kaj pa potem?
    e con questo ho finito no, in s tem sem končal
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • résda adv.

    1. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, proprio

    2. (izraža rahel pridržek) certamente:
    zamisel je resda dobra, a neizvedljiva un progetto certamente ottimo ma irrealizzabile

    3. (v medmetni rabi izraža pritrditev) vero:
    resda, tako je rekel vero, ha detto così
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč