conto m
1. računanje, račun:
fare un conto izračunati
il conto torna račun je točen; pren. zadeva je jasna
conto alla rovescia odštevanje
conto corrente tekoči račun
saldare, chiudere il conto pren. poravnati račune
cameriere, il conto! račun, prosim!
2. pren. ocena, predvidevanje:
a conti fatti, in fin dei conti navsezadnje
a ogni buon conto sicer
3. pren. predmet, zadeva:
questo è un altro conto to je drug par rokavic
far conto di predstavljati si, delati se
rendersi conto di qcs. kaj doumeti
4. pren. spoštovanje, čislanje:
persona da conto, di conto ugledna oseba
avere in buon conto, in gran conto čislati, ceniti
5. pren. korist:
tornare conto splačati se
mette conto splača se
per conto di qcn. na račun, v imenu nekoga
per conto mio, tuo, suo kar zadeva mene, tebe, njega
PREGOVORI: conti chiari, amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji
Zadetki iskanja
- cotone m
1. bot. bombaževec (Gossypium herbaceum)
2. tekstil bombažna tkanina; bombaževina:
di cotone bombažen
3.
cotone idrofilo vata
avere il cotone nelle orecchie pren. ne poslušati; delati se gluhega
tenere qcn. nel cotone pren. razvajati koga
4. kem. bombaž:
cotone collodio kolodijski bombaž
cotone fulminante, fulmicotone strelni bombaž - čŕn (-a -o)
A) adj.
1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece
2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione
3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera
4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri
5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto
6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)
7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)
B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi - dama f
1. dama, gospa:
fare la gran dama, darsi arie da gran dama delati se imenitno gospo
dama di compagnia družabnica
2. dama (pri plesu)
3. toskansko pog. zaročenka
4. igre dama (karta)
5. igre dama (igra) - dare*
A) v. tr. (pres. dò)
1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti
2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke
3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto
4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora
5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo
6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju
7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti
8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico
9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert
10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem
12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se
13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo
B) v. intr.
1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati
2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno
3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid
4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok
5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati
C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)
1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo
2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči
Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti
D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - délati (-am)
A) imperf.
1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione
2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione
3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito
4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna
5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile
6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti
7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello
8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente
9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco
B) délati se (-am se) imperf. refl.
1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro
2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam - delicato agg.
1. nežen, prijeten, privlačen, skladen:
lineamenti delicati nežne črte
cibi delicati okusne jedi
colori delicati blage barve
2. krhek, slaboten, lahko pokvarljiv:
salute delicata krhko zdravje
stomaco delicato občutljiv želodec
fare il delicato delati se izbirčnega
3. pren. delikaten, neprijeten, kočljiv:
faccenda delicata kočljiva zadeva
toccare un tasto delicato dotakniti se občutljive teme
4. pren. plemenit, tenkočuten, ljubezniv - difficile
A) agg.
1. težek, težaven; zapleten:
un lavoro difficile težko delo
una domanda difficile težko vprašanje
un problema difficile težek problem
un percorso difficile naporna, težko prehodna pot
rendere la vita difficile a qcn. komu zagreniti življenje
2. težek, mučen, neznosen, dvoumen:
anni difficili težka leta
trovarsi in una situazione difficile biti v mučnem položaju
3. neprijazen; neznosen, osoren:
un ragazzo difficile neprijazen deček
4. zahteven, izbirčen; tečen:
un cliente difficile zahtevna stranka, tečnež
5. prefinjen, aristokratski:
gusti difficili prefinjen okus
fare il difficile delati se važnega
6. (z nedoločno vrednostjo) težko, malo verjetno:
è difficile che venga težko, da bo prišel
B) m težava:
questo è il difficile v tem je težava
andare nel difficile stvari komplicirati - diplomatico
A) agg. (m pl. -ci)
1. diplomatski:
corpo diplomatico diplomatski zbor
valigia diplomatica diplomatski kovček
2. pren. diplomatski, oprezen; zvit
B) m
1. diplomat:
darsi arie da diplomatico pren. šalj. delati se važnega, napihovati se
2. pren. diplomat, spretnež
3. kulin. kremna torta - dottore m (f -essa)
1. učenjak:
fare il dottore delati se učenega, modrijaniti
parlare come un dottore govoriti učeno
dottori della Chiesa relig. cerkveni očetje
2. šol. diplomiranec:
dottore in legge diplomirani pravnik
dottore dei miei stivali iron. pametnjakovič
3. pog. doktor, zdravnik - duro
A) agg.
1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada
2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro
3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek
4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima
5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten
6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo
7. kem. trd:
acqua dura trda voda
B) m
1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem
2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride
3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega
C) avv.
1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati
2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati - faccia f (pl. -ce)
1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!
2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane
3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja
4. mat. ploskev - fín (-a -o) adj.
1. fine, signorile:
fina dama una signora fine
fina družba ambiente fine
iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore
2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
fino blago roba fine
kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
fin vonj profumo fine
fin zrak aria fine, pura
fina šala battuta fine, spiritosa
3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
fine poteze (obraza) lineamenti fini
4.
fina mehanika meccanica di precisione
fino brušenje levigatura, molatura fine
5. (zelo droben, tenek) fine:
fin pesek sabbia fine
fina moka farina fine
grad. fini omet stabilitura - finta f
1. hlimba, hlinjenje, pretvarjanje, hinavščina:
le sue gentilezze sono una finta njegova ljubeznivost je samo pretvarjanje
far finta delati se, hliniti
far finta di niente delati se, kot da ni nič
2. šport finta - gabēlla f star. carina, trošarina:
fare lo sciocco per non pagare gabella pren. delati se neumnega, da bi se izognil nevšečnostim - ganljívo adv. con commozione; pateticamente:
pren. delati se ganljivo nevednega fingersi del tutto ignaro - gnōrri m, f pog.
fare lo gnorri delati se neumnega - grave
A) agg.
1. težak:
carico grave težek tovor
sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti
2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star
3. nizek (glas):
nota grave nizka nota
accento grave jezik krativec, gravis
4. resen, težaven, težak, hud:
un grave disagio huda nadloga
persona grave nadležna, sitna oseba
accusa grave težka obtožba
essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
malato grave težek bolnik
5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
atteggiamento grave preudarno vedenje
6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
voce grave pridvignjen glas
stile grave svečan, vzvišen slog
B) m
1. fiz. telo:
caduta dei gravi padanje teles
2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
stare sul grave delati se važnega - guardare
A) v. tr. (pres. guardo)
1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?
2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski
3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči
B) v. intr.
1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve
2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil
3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg
C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)
1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu
2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet
3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati - impeciare v. tr. (pres. impecio) smoliti:
impeciarsi le orecchie pren. delati se gluhega