Franja

Zadetki iskanja

  • licitazione f

    1. licitacija, dražba:
    mettere in licitazione dati na dražbo

    2. igre licitacija (pri bridgeu)
  • lista f

    1. trak; proga

    2. seznam, spisek:
    lista della spesa seznam nakupov
    lista delle vivande gost. meni
    lista elettorale volilni spisek
    segnare nella lista nera pren. dati na črno listo

    3. ekst. račun
  • luce

    A) f

    1. fiz. luč, svetloba

    2. svetloba:
    alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
    dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
    venire alla luce pren. roditi se
    venire in luce pren. pokazati se
    far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
    alla luce del sole javno

    3. svetloba, svetlobni vir:
    luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
    cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

    4. avto luči:
    luci di posizione pozicijske luči

    5. luč, svetlobni signal:
    luce verde, rossa zelena, rdeča luč
    luce intermittente utripajoča luč

    6. ekst. elektrika:
    pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

    7. arhit. razpon

    8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

    B) agg. invar. astr.
    anno luce svetlobno leto
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • obléka (-e) f

    1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
    moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
    poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
    jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
    potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
    plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
    delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
    nevestina obleka veste da sposa
    žalna obleka veste da lutto, lutto
    obleka za nosečnice pré-maman

    2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obleka visi na njem è magrissimo
    obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
    metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
    biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
    veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • ombra

    A) f

    1. senca; ekst. mrak, tema:
    all'ombra v senci
    mezz'ombra polmrak
    nell'ombra pren. skrivaj
    restare nell'ombra pren. ostati v senci
    lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
    trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
    aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
    seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
    contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

    2. ekst. sled, madež:
    caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
    spaghetti all'ombra špageti v omaki

    3. duh:
    il regno delle ombre onstranstvo

    4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
    dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
    essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
    in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
    senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

    5. ekst. zavetje:
    all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

    6. pren. nejasnost, nesporazum:
    dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
    fare ombra a qcn. biti komu v napoto
    prendere ombra vznevoljiti se

    7. severnoital. kozarec vina

    B) agg. invar.

    1.
    bandiera ombra navt. lažna zastava
    governo ombra vlada v senci

    2. obrt
    punto ombra senčni vbod
  • passare

    A) v. intr. (pres. passo)

    1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
    non passa anima viva pog. ni žive duše
    passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
    passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
    ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
    passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

    2. pren. iti, teči:
    per la valle passa un fiume po dolini teče reka

    3. iti, skočiti (do); krožiti:
    passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
    passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
    non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

    4. pren. biti med, obstajati:
    tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

    5. iti skozi:
    passare per la porta iti skozi vrata
    passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

    6. pren.
    passare al nemico prebegniti k sovražniku
    passare di mano in mano iti iz rok v roke
    passare di bocca in bocca iti od ust do ust

    7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
    passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
    passare a miglior vita evfemistično umreti
    passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
    passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

    8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
    passare di moda ne biti več moderen

    9. izdelati (razred), biti povišan:
    passare in quinta šol. izdelati četrti razred
    passare agli esami pog. položiti izpit
    passare capitano biti povišan v kapetana

    10. pren. biti sprejet, izglasovan:
    la legge è passata zakon je bil sprejet

    11. biti dopuščen:
    per questa volta passi! tokrat naj bo!

    12. pren. veljati:
    passa per un genio velja za genija

    13. iti; miniti, minevati; končati se:
    le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
    mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
    gli passerà pog. ga bo že minilo
    canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. tr.

    1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
    passare il fiume a guado prebresti reko
    passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

    2. pregledati, prelistati:
    passare per le armi pren. ustreliti

    3.
    mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
    passare le acque iti v zdravilišče
    passare da parte a parte prebosti

    4. gosp. stiskati, tlačiti:
    passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

    5. pobrisati, pobarvati:
    passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
    passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

    6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
    passare agli atti dati v arhiv
    passare ai voti pren. dati na glasovanje
    passare in bella copia pren. na čisto prepisati
    passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
    le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

    7. izplačevati, nakazati; dajati:
    gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
    non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

    8. sporočiti, sporočati:
    passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
    passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

    9. prehitevati, prekoračiti:
    passare qcn. in altezza biti višji od koga
    passare la cinquantina biti čez petdeset let star
    passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

    10.
    passare gli esami položiti izpite
    passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
    passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
    passarla liscia dobro jo odnesti

    11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
    passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
    passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

    12. živeti, preživljati, prebiti:
    passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
    passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
    come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

    C) m potek:
    col passare del tempo sčasoma
  • porre*

    A) v. tr. (pres. pongo)

    1. postaviti, postavljati; dajati:
    porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
    porre a frutto una somma vložiti vsoto
    porre a tavola dati na mizo
    porre giù odložiti; pren. opustiti
    por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
    porre in croce pren. mučiti

    2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
    porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
    porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
    porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
    porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)

    3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)

    4. pren. meniti:
    poniamo che... recimo, da

    5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
    porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
    porre una questione nakazati, zastaviti problem
    porre mente (a) preudariti, premisliti
    porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
    porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
    porre in essere uresničiti, udejaniti

    B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
    porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
    porsi a sedere sesti
    porsi a tavola sesti za mizo
    porsi in difesa (di) postaviti se v bran
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rešêto (-a) n vaglio, crivello, setaccio; abburattata:
    rešeto za gramoz, žito vaglio per la ghiaia, per il grano
    dati na rešeto (tudi pren.) setacciare, passare al setaccio
    mat. Eratostenovo rešeto crivello di Eratostene
  • salvo

    A) agg. rešen; odrešen; izven nevarnosti:
    avere salva la vita ostati živ, rešiti golo življenje
    i medici dicono che è salvo zdravniki pravijo, da je izven nevarnosti
    rubare a man salva krasti kar se da
    tornare sano e salvo vrniti se živ in zdrav

    B) m
    in salvo na varnem; nareč. (in serbo) na strani:
    mettere in salvo dati na varno; shraniti
    mettersi in salvo umakniti se na varno

    C) prep. razen:
    salvo il caso che razen če; razen v primeru, da
    salvo errore ed omissione s pridržkom napake in izpustitve

    Č) cong.
    salvo che razen če
  • setaccio m (pl. -ci) rešeto:
    passare al setaccio pren. prerešetati, dati na rešeto
  • spísek (-ska) m elenco, lista; distinta; ekon. bordereau:
    spisek nakupov lista della spesa
    volilni spisek lista elettorale
    spisek knjig, ki jih je treba naročiti elenco dei libri da ordinare
    gled. spisek prodanih vstopnic bordereau
    pren. dati na črni spisek segnare nella lista nera
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • tapéta (-e) f parato, carta da parati:
    samolepljive tapete parati autoadesivi
    menjati tapete rinnovare i parati
    pren. dati na tapeto, biti na tapeti mettere sul tappeto, trovarsi sul tappeto
  • tavola f

    1. deska:
    tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
    tavola di salvezza pren. rešilna bilka
    calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

    2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

    3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
    a tavola za mizo, med obedom
    il pranzo è in tavola obed je na mizi
    tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
    tavola rotonda pren. okrogla miza
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    portare in tavola dati na mizo, servirati

    4. delovna miza:
    la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
    tavola da stiro likalnik

    5. plošča:
    le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
    le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

    6. umet. tabelna podoba

    7. tisk tabela; ilustracija:
    tavola a colori barvna slika
    tavola fuori testo tabela
    tavole geografiche mape, zemljevidi

    8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
    tavole astronomiche efemeride
    tavola censuaria katastrski register
    tavola genealogica rodovnik
    tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
    tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
    tavola pitagorica mat. poštevanka
    tavole di tiro voj. strelske tablice

    9. mont.
    tavola dormiente separator, izločevalnik
    tavola a scossa stresalka

    10. faseta (na dragih kamnih)

    11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

    12. glasba
    tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

    13. igre
    tavola reale backgammon

    14. šport
    tavola a vela jadralna deska, surf
    PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu
  • téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
    naravnati tehtnico regolare la bilancia
    nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
    dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
    tehtnica se nagne la bilancia si inclina
    skodelici tehtnice i piatti della bilancia
    jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
    analitska tehtnica bilancia analitica
    avtomatska tehtnica bilancia automatica
    fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
    javna tehtnica pesa pubblica
    kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
    mostna tehtnica stadera a ponte
    teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
    rimska tehtnica bilancia romana
    grad. vodna tehtnica livella
    vzmetna tehtnica bilancia a molla
    pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
    pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
    pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
    pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
    astr. Tehtnica Bilancia
  • tortura f

    1. muka, mučenje; trpinčenje (tudi ekst.):
    mettere alla tortura dati na muke, mučiti

    2. pren. muka, nadloga
  • verbale

    A) agg.

    1. beseden, verbalen:
    nota verbale polit. verbalna nota (v diplomaciji)

    2. ekst. usten:
    esame verbale šol. ustni izpit

    3. zunanji; formalen:
    legame verbale formalna zveza

    4. jezik glagolski, verbalen

    B) m zapisnik:
    mettere a verbale dati na zapisnik
    redigere, stendere un verbale sestaviti zapisnik