finimondo m
1. konec sveta
2. pren. sodni dan, kraval, kolobocija, zmešnjava:
le sue dichiarazioni scatenarono il finimondo ob njegovih besedah je nastal pravi sodni dan
Zadetki iskanja
- genetliaco
A) agg. (m pl. -ci) knjižno rojsten:
giorno genetliaco rojstni dan
B) m rojstni dan - giornalmente avv. na dan, dnevno; vsak dan, vsakodnevno
- indomani m jutrišnji dan
- natale
A) agg.
1. rojsten, roden; domači:
giorno natale rojstni dan
terra natale rojstni kraj, domovina
2. otr.
Babbo natale božiček
B) m
1. (natalizio) rojstni dan:
natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan
2.
Natale relig. božič:
albero di Natale božična jelka
durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik
3.
natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor - natalizio
A) agg. (m pl. -zi)
1. božičen
2. rojsten
B) m (pl. -zi) knjižno rojstni dan - nōne f pl. peti oziroma sedmi dan (v marcu, maju, juliju, oktobru po rimskem koledarju)
- ottobrata f oktobrski izlet; lep oktobrski dan
- quotidianamente avv. vsak dan, dnevno
- rinascere* v. intr. (pres. rinasco)
1. spet se roditi, preroditi se
2. spet pognati (rastline); privreti na dan (voda)
3. pren. oživeti; okrepiti se; preroditi se:
sentirsi rinascere čutiti se prerojenega - sbucare
A) v. intr. (pres. sbuco)
1. priti iz luknje, iz brloga
2. ekst. priti na dan
3. nenadoma se pojaviti, pojavljati, prikazati se:
da dove sei sbucato? odkod si se vzel?
B) v. tr. pregnati, preganjati iz brloga (divjo žival) - sfoderare1 v. tr. (pres. sfōdero)
1. potegniti iz nožnice
2. pren. spraviti, privleči na dan; priti, prihajati na dan s čim:
sfoderare domande imbarazzanti priti na dan s kočljivimi vprašanji - trapelare1 v. intr. (pres. trapelo)
1. pronicati:
il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo
2. pren. pricurljati, priti na dan:
nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti - U.S. kraticaultimo scorso prejšnji dan (v tednu, v mesecu)
- vigilia f
1. knjižno (veglia) prebedena noč
2. relig. vigilije
3. ekst. post:
far vigilia postiti se
4. ekst. dan pred; predvečer:
la vigilia dell'esame dan pred izpitom
alla vigilia della guerra na predvečer vojne
vigilia di Natale sveti večer - a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)
1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo
2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!
3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo
4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima
5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden
6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit
7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra
8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno
9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem
10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati
11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo - albeggiare
A) v. intr. impers. (pres. albēggia) svitati se, daniti se
B) v. intr.
1. daniti se:
il giorno albeggia dani se, dela se dan
2. pren. začenjati se, porajati se:
la civiltà albeggiava appena civilizacija se je komaj porajala
3. knjižno beliti se:
il ghiacciaio albeggia ledenik se beli - allora
A) avv.
1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase
2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?
B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor
C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti! - altērno agg.
1. izmeničen, alternativen:
canto alterno alternativno petje
a giorni alterni vsak drugi dan
2. ekst. spremenljiv, negotov, nestalen:
fortuna alterna spremenljiva, opoteča sreča
3. mat. izmeničen:
angolo alterno izmenični kot - ambra f jantar:
ambra grigia ambra
chiaro come l'ambra jasen kot beli dan