celare
A)  v. tr. (pres. cēlo) knjižno skriti, skrivati, prikrivati
B)  ➞ celarsi v. rifl. (pres. mi cēlo) skriti se, prikrivati se
 Zadetki iskanja
-  durare
 A) v. intr. (pres. duro)
 1. trajati; vzdržati; obdržati se:
 stoffa che dura trpežno blago
 2. vleči, zavleči se:
 la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
 durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
 3. trdovratno vztrajati:
 durare nello scherzo še naprej se šaliti
 B) v. tr.
 1. knjižno potrpeti, prenašati:
 durare fatica mučiti se
 durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
 durare fatica a credere težko verjeti
 2.
 durarla vzdržati:
 non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
 PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
 chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
-  eternità f
 1. večnost:
 un discorso noioso che dura un'eternità pog. šalj. dolgočasen pogovor, ki traja celo večnost
 2. relig. večno življenje:
 andare all'eternità umreti
-  ghirba f meh za vodo:
 riportare a casa la ghirba žarg. odnesti celo kožo (iz vojne)
 lasciarci la ghirba žarg. biti ob glavo, izgubiti življenje
-  gláva (-e) f
 1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
 glava mu je omahnila la testa gli crollò
 z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
 klobuk sneti z glave togliersi il cappello
 udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
 debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
 svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
 glava iz mavca testa di gesso
 glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
 zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
 umivati si glavo lavarsi la testa
 skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
 biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
 glavo pokonci su, coraggio
 pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
 odmajati z glavo scrollare il capo
 pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
 ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
 imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
 bati se za svojo glavo temere per la propria vita
 staviti glavo scommetterci la testa
 pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
 na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
 pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
 kaj plačati z glavo pagare con la vita
 za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
 2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
 rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
 ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
 pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
 izbiti si iz glave togliersi dalla testa
 pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
 ne iti v glavo non andare in testa
 stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
 zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
 delati po svoji glavi fare di testa propria
 posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
 delati z glavo lavorare di testa
 pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
 imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
 imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
 3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
 učena glava studioso, erudito
 visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
 kronana glava testa coronata
 4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
 glava gibanja il cervello del movimento
 glava družine capofamiglia
 5. (glavi podoben del česa):
 glava kolone testa della colonna
 glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
 glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
 glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
 voj. glava rakete ogiva del missile
 6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
 glava časopisa testata di un giornale
 glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
 7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
 brisalna glava testina di cancellazione
 čitalna glava testina di lettura
 pisalna glava testina di registrazione
 8. (v pisalnem stroju)
 pisalna glava testina di stampa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
 ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
 ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
 ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
 beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
 pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
 imeti prazno glavo non sapere niente
 imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
 imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
 nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
 nositi glavo pokonci andare a testa alta
 odnesti celo glavo salvare la pelle
 posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
 tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
 vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
 znati iz glave sapere a memoria
 zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
 imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
 vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
 zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
 nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
 svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
 saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
 postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
 (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
 ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
 umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
 izpuhteti iz glave passare di mente
 priti ob glavo morire ammazzato
 stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
 imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
 prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
 siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
 imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
 ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
 zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
 imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
 imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
 v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
 ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
 biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
 imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
 alp. glava cepina testa della piccozza
 anat. mišična glava parte superiore del muscolo
 elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
 etn. lovec na glave cacciatore di teste
 film. filmska glava titoli di testa
 glava sekire testa della scure
 strojn. glava stružnice testa portamandrini
 strojn. frezalna glava testa universale
 strojn. vrtalna glava portapunta
 strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
 cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
 glava kovice testa del rivetto
 žel. tirnična glava il fungo della rotaia
 PREGOVORI:
 zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
 vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
 več glav več ve quattro occhi vedono meglio
 po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
 riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
 kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
-  gnáti (žênem)
 A) imperf. ➞ pognati
 1. spingere, muovere, far andare, azionare:
 motor žene črpalko il motore muove la pompa
 predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
 gnati koso falciare
 gnati vesla remare
 gnati konja incitare, spronare il cavallo
 gnati sovražnika incalzare il nemico
 2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
 gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
 gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo
 3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
 celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
 gnati v obup portare, indurre alla disperazione
 gnati v smrt portare alla morte, a morire
 4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
 ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri
 5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. gnati stvar predaleč esagerare
 pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
 pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
 pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
 med. gnati (bolnika)
 na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
 gnati k smehu far ridere, indurre al riso
 pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
 gnati trmo incaponirsi in qcs.
 gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare
 B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.
 1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
 gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta
 2. (s težavo se premikati) arrancare
-  govoríti (-ím) imperf.
 1. parlare:
 govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
 govoriti skozi nos parlare col naso
 govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
 govoriti s težavo parlare con difficoltà
 govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
 govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
 govoriti na pamet parlare a braccio
 afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
 2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
 kaj govoriš? cosa dici?
 govoriti resnico dire la verità
 govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
 govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
 govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
 govoriti spretno saper parlare
 govoriti o čem parlare di qcs.
 govoriti proti komu criticare qcn.
 pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
 3. (znati jezik) parlare:
 govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
 govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
 govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
 4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
 pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
 z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
 5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
 številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
 pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
 pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
 pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
 govoriti drug čez drugega parlare confusamente
 govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
 pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
 govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
 o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
 (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
 o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
 pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
 govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
 govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
 govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
 pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
 to govori vam v prid ciò depone a suo favore
 o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
 govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
 govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
 govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
 govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
 govoriti nepovezano sconnettere
 govoriti o nepravem času, preveč straparlare
 govoriti prisiljeno recitare
 govoriti prostaško ruttare
 govoriti s kretnjami parlare a gesti
 govoriti v prispodobah metaforeggiare
 govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
 PREGOVORI:
 kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
 česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
 govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
-  híša (-e) f
 1. casa:
 kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
 kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
 pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
 montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
 atrijska hiša casa ad atrio
 večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
 arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
 pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
 mestna hiša municipio, palazzo comunale
 hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
 hiša žalosti casa, dimora del defunto
 2. (družina, rodbina) casa;
 pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
 meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale
 3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
 časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
 založniška hiša (casa) editrice
 trgovska hiša impresa, ditta commerciale
 4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)
 5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
 pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
 pren. rojstna hiša il tetto natio
 njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
 postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
 trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
 polit. Bela hiša Casa Bianca
 javna hiša casa di tolleranza
 PREGOVORI:
 žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
-  illeso agg. (incolume, indenne) nepoškodovan; živ in zdrav:
 uscire illeso da un incidente odnesti celo kožo iz (prometne) nesreče
-  interesántno
 A) adv. in modo interessante
 B) inter. interessante:
 interesantno, celo tam so vedeli za našo deželo interessante, persino lì conoscevano il nostro Paese
-  izbrísati (-bríšem) | izbrisováti (-újem)
 A) perf., imperf.
 1. (odstraniti z drgnjenjem) asciugare:
 izbrisati solze asciugare le lacrime
 2. (napraviti, da kaj ne obstaja več) cancellare, radiare; estinguere (tudi ekst.):
 izbrisati napis cancellare la scritta
 potres je izbrisal skoraj celo mesto il terremoto ha cancellato quasi tutta la città
 B) izbrísati se (-bríšem se) perf. refl. (iz društva) restituire la tessera, ritirarsi (da un'associazione)
-  kóža (-e) f
 1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
 uvela koža pelle vizza
 mehka, nežna koža pelle delicata
 kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
 debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
 s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
 2. pren. pelle; pellaccia:
 pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
 odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
 rešiti kožo salvare la pelle
 nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
 ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
 3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
 umetna koža cuoio artificiale
 čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
 torbica iz prave kože borsetta di pelle
 koža severnega jelena renna
 4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
 mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
 dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
 pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
 pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
 pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
 ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
 pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
 šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
 znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
 doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
 ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
 pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
 pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
 biti krvav pod kožo essere fatti di carne
 pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
 strojiti kožo conciare la pelle
 drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
 prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
 usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
 zool. letalna koža membrana alare, patagio
 zool. plavalna koža natatoia
-  létati (-am) imperf.
 1. volare:
 metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
 letati nad sorvolare
 letati okoli volteggiare
 2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
 letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
 letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni
 3. pog. (tekati) correre, rincorrere
 4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
 letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
 pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
 pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
 PREGOVORI:
 kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
-  mašíti (-ím)
 A) imperf. ➞ zamašiti
 1. tappare, turare; zeppare:
 mašiti luknje tappare i buchi
 mašiti rano tamponare la ferita
 mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
 pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
 pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
 mašiti s trskami sverzare
 mašiti z vložki tassellare
 2. pigiare, stipare, ficcare, riempire
 3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
 celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito
 B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.
 1. mangiare, ingollare:
 mašiti se z jedjo ingollare il cibo
 2. (tlačiti se) pigiarsi
-  mogóče adv.
 1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
 ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo
 2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
 mogoče on to ve forse lo sa lui
 do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore
 3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
 mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino
 4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
 ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
 ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?
 5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
 boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
 premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
 nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!
 6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
 kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
-  napájati (-am) | napojíti (-ím)
 A) imperf., perf.
 1. abbeverare (bestie)
 2. pog. dar da bere; ubriacare
 3. dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
 izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
 dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume
 4. (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare
 B) napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
 1. attingere (qcs. a):
 realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta
 2. (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi
-  numero m
 1. mat. število:
 numero algebrico algebrsko število
 numero astratto, primo abstraktno število
 numero atomico fiz. atomsko število
 numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
 numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
 numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
 numero complesso kompleksno število
 numero concreto imenovano število
 numero decimale decimalno število
 numero dispari neparno, liho število
 numero pari parno, sodo število
 numero frazionario odlomek
 numero intero celo število
 numero immaginario imaginarno število
 numero irrazionale iracionalno število
 numero di Mach fiz. Machovo število
 numero di massa fiz. masno število
 numero di matricola zaporedno število
 numero d'ottano kem. oktansko število
 numero periodico periodično število
 2. številka:
 numeri arabi, romani arabske, rimske številke
 3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
 via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
 il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
 il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven
 4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
 numero chiuso omejeno število
 numero legale kvorum
 senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
 sopra numero nadštevilen
 fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič
 5. vrsta, razred; stopnja:
 un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
 un medico numero uno prvovrsten zdravnik
 nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
 nel numero dei più med pokojniki
 essere ancora nel numero biti povprečnež
 uscire dal numero izstopati, odlikovati se
 6. številka (loterije):
 dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno
 7. trgov. številka:
 portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40
 8. varietejska točka
 9. številka (zvezka, publikacije):
 numero unico posebna številka
 10. jezik število
 11. pren. pog. čuden tič, patron:
 è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič
 12.
 numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
 ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
-  ōcchio m (pl. -chi)
 1. oko:
 avere gli occhi dobro videti
 dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
 spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
 mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
 guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
 sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
 cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
 in un batter d'occhio v trenutku
 strizzare l'occhio pomežikniti
 aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
 a occhi aperti pren. zelo pazljivo
 chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
 a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
 guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
 come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
 a quattr'occhi na štiri oči
 a vista d'occhio vidno
 occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
 2. pogled, vid:
 tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
 colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
 a occhio e croce pren. približno
 gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
 fare l'occhio a privaditi se na
 dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
 saltare agli occhi pren. biti v oči
 a perdita d'occhio do koder seže pogled
 mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
 mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
 3. pren.
 costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
 4. pren. oko, občutek za lepo:
 anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
 pascer l'occhio pasti oči
 5. pren. oko, izraz:
 fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
 fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
 6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
 occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
 gli occhi del mondo javno mnenje
 agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
 perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
 avere buon occhio znati izbirati
 vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
 7. pren. pozor:
 occhio! pozor!
 occhio alle curve! pazi na ovinke!
 8.
 i due occhi del cielo sonce in luna
 i mille occhi del cielo zvezde
 occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
 trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
 occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
 occhio magico radio magično oko
 occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
 9. luknja, odprtina:
 occhi del formaggio luknje v siru
 10. bot. popek, očesce
 11. zool.
 occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
 12. arhit.
 occhio di bue volovsko oko
 uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
 13. miner.
 occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
 PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
 in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
-  odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.
 1. portare via, portare, asportare:
 odnašati smeti portare via le immondizie
 odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
 odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
 odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi
 2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
 odnesti medaljo conquistare una medaglia
 odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni
 3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
 odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero
 4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
 vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
 pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
 pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. odnesti pete battersela
 odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
 odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
 pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
-  omrzéti (-ím) perf. intr. star.
 1. diventar odioso; sentire, provare avversione, ripugnanza (per); detestare:
 celo petje ji je omrzelo persino il canto le era diventato odioso
 2. diventare freddo, inaccostabile