Franja

Zadetki iskanja

  • oddíh (-a) m riposo; ricreazione; pausa; svago; distensione; relax:
    potrebovati počitek in oddih aver bisogno di riposo e di distensione
    kratek oddih med delom breve pausa durante il lavoro
    nedeljski oddih riposo domenicale
    letni oddih ferie, vacanze estive
    brati za oddih leggere per svago
    delati brez trenutka oddiha, neprestano lavorare senza un attimo di tregua
  • odlómek (-mka) m

    1. lit., muz. brano; frammento, passo, pagina:
    brati odlomek povesti leggere un passo di racconto
    glasbeni odlomek brano musicale
    izbrani odlomki pagine scelte

    2. pezzo, frammento, scheggia

    3. odlomki (iz raznih del) excerpta
  • riga f

    1. črta

    2. ekst. vrsta:
    una riga di alberi, di soldati vrsta dreves, vojakov
    di prima riga prvovrsten
    sopra le righe pren. pretiran; retoričen
    mettere in riga qcn. koga pripraviti k pokorščini
    mettersi in riga con qcn. pren. s kom se kosati
    rimettersi in riga pren. pokoriti se, ukloniti se
    rompete le righe! voj. voljno!
    rompere le righe pren. končati sejo
    uscire dalle righe pren. izstopati

    3. vrstica:
    leggere tra le righe pren. brati med vrsticami
    scrivere due righe napisati par vrstic

    4. preča

    5. tisk cicero
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • stentare

    A) v. intr. (pres. stēnto)

    1. mučiti se, imeti težave (s čim):
    stentare a credere težko verjeti
    stentare a leggere brati s težavo

    2. životariti, živeti bedno

    B) v. tr.
    stentare il pane, la vita živeti bedno
  • svít (-a) m

    1. (jutranji) aurora, alba

    2. chiarore, lume:
    brati pri bledem svitu sveče leggere al fioco lume della candela
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • tratto2 m

    1. črta, poteza:
    a grandi tratti pren. na hitro, jedrnato
    disegnare a grandi, larghi tratti risati s širokimi potezami

    2. vedenje, ravnanje; pren. vzgib, gesta:
    un tratto di gentilezza ljubezniva gesta
    avere un tratto garbato biti vljuden

    3. kos, odlomek; razdalja; obdobje:
    a tratti občasno
    a un tratto, d'un tratto, tutto un tratto nenadoma
    di tratto in tratto vsake toliko
    nel medesimo tratto isti trenutek
    leggere un tratto di racconto brati odlomek povesti
    percorrere un tratto di strada prehoditi kos poti

    4.
    tratti pl. poteze (obraza); značilnosti (obdobja)
  • uméti (úmem) | umévati (-am)

    A) perf., imperf. star.

    1. comprendere, capire; intendersi di

    2. sapere:
    umeti brati in pisati saper leggere e scrivere

    B) uméti se (úmem se) | umévati se (-am se) perf., imperf. refl. capirsi, intendersi
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zlòg1 (zlóga) m sillaba; inform. byte:
    deliti besedo na zloge dividere la parole in sillabe
    brati po zlogih sillabare
    lingv. dolgi, kratki zlog sillaba lunga, breve
    odprti, zaprti zlog sillaba aperta, chiusa
    lit. verz z nadševilnim zlogom verso ipercatalettico
    muz. solmizacijski zlog sillaba della solmizzazione
  • zméšan (-a -o) adj.

    1. mescolato; confuso:
    poročilo je zmešano in nenatančno la relazione è confusa e imprecisa

    2. matto, sconclusionato; ekst. stupido:
    ta je pa res zmešan è proprio matto, è matto da legare
    nehaj brati te zmešane romane smetti di leggere questi stupidi romanzi
    delati kot zmešan lavorare come un matto
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte