Franja

Zadetki iskanja

  • bluff m invar.

    1. igre blef (pri pokru)

    2. pren. blef, slepilo:
    la sua ricchezza è un bluff njegovo bogastvo je samo slepilo
  • conquistare v. tr. (pres. conquisto)

    1. osvojiti, osvajati

    2. doseči; pridobiti; izboriti, izbojevati si:
    conquistare la ricchezza pridobiti si bogastvo
    conquistare la libertà izboriti si svobodo
    conquistare la simpatia (di qcn.) pridobiti si naklonjenost koga
  • dušéven (-vna -o) adj. psichico, della psiche; mentale; spirituale:
    duševni razvoj otroka lo sviluppo psichico del bambino
    duševne bolezni, motnje malattie psichiche, disturbi psichici
    duševna zaostalost ritardo mentale
    duševno bogastvo ricchezza spirituale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duševni revež povero di spirito
    duševna revščina povertà spirituale, intellettuale
    med. duševna higiena igiene mentale
  • fomento m

    1. topel obkladek

    2. pren. podžiganje, podpihovanje, spodbuda:
    le ricchezze sono spesso fomento ai vizi bogastvo pogosto vodi v razvade
  • nagrabíti (-im) perf.

    1. rastrellare; ekst. racimolare

    2. pren. ammucchiare, ammassare, mettere insieme:
    nagrabiti bogastvo ammassare un patrimonio
  • naturale agg.

    1. naraven:
    bellezze naturali naravne lepote
    ricchezza naturale naravno bogastvo
    storia naturale prirodopis, naravoslovje
    scienze naturali naravoslovne znanosti

    2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
    diritto naturale naravno pravo

    3. naraven; prirojen:
    figlio naturale nezakonski sin
    istinto naturale naravni nagon
    morte naturale naravna smrt
    vita natural durante za življenja

    4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
    atteggiamento naturale naravno obnašanje
    capelli naturali naravni lasje
    cibo naturale naravna, pristna hrana
    al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
    capelli al naturale naravno počesani lasje
    copiare al naturale zvesto posnemati
  • ostentare v. tr. (pres. ostēnto) razkazovati:
    ostentare le proprie richezze razkazovati svoje bogastvo
    ostentare superiorità poudarjati svojo superiornost
  • pomágati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
    pomagati sosedu aiutare il vicino
    pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

    2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
    pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
    pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
    tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

    3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

    4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
    kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
    pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
    pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
    tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
    kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
    evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
    pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

    B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

    1. aiutarsi:
    pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

    2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
    pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
    pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
    pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
    PREGOVORI:
    pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta
  • pompa1 f

    1. pomp

    2. pren. razkošje, veličastje, sijaj, blišč:
    in pompa magna šalj. z velikim bliščem, razkošjem; (impresa di)
    pompe funebri pogrebni zavod

    3. pren. bahavo razkazovanje:
    far pompa della propria ricchezza bahavo razkazovati svoje bogastvo
  • pozzo m

    1. vodnjak:
    pozzo artesiano arteški vodnjak
    pozzo petrolifero naftna vrtina

    2. jama, jašek:
    pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
    pozzo delle catene navt. jama za sidra
    pozzo nero gradb. gnojna jama
    pozzo della scala gradb. stopniščno okno
    pozzo della sentina navt. podladje

    3. pren. obilica, kup, množina:
    guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
    pozzo di scienza pren. velikan učenosti
    qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo
  • prigrábiti (-im) perf.

    1. rastrellare

    2. pren. accumulare; ekst. pejor. pappare:
    prigrabiti bogastvo accumulare un patrimonio
  • silvicolo agg. gozden:
    patrimonio silvicolo gozdno bogastvo
    animali silvicoli gozdne živali
  • snetljív (-a -o) adj. (snetjav) carbonchioso; affetto da carbone, da golpe;
    snetljiv človek nullità; canaglia
    snetljivo bogastvo ricchezza vergognosa
  • sostanza f

    1. filoz. substanca, podstat

    2. snov, tvar:
    sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov

    3. kem. sestavina

    4. anat. snov; skorja:
    sostanza bianca možganska bel, belina
    sostanza grigia siva možganska skorja

    5. jedro, bistvo, vsebina:
    in sostanza v bistvu, skratka
    badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko

    6. hranljivi del; hranljivost:
    piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
    dare sostanza hraniti

    7.
    sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
    consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
    PREGOVORI:
    zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa
  • zgrínjati (-am) | zgrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stendere, distendere

    2. ammucchiare, ammassare:
    zgrinjati bogastvo ammassare un patrimonio

    B) zgrínjati se (-am se) | zgrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. accumularsi, addensarsi:
    nad dolino se zgrinjajo temni oblaki sulla valle si addensano fosche nubi

    2. affollarsi; riversarsi:
    meščani so se zgrnili na ulice i cittadini si riversarono nelle vie